Pogačnik poudarja, da težavo predstavlja neprilagojena zakonodaja, ki izvira iz leta 2006, prav tako pa se zakonskih določil veliko lastnikov (npr. obveznega natikanja nagobčnikov na javnih mestih) ne drži. Na vprašanje o njegovem strokovnem mnenju o upravičenosti vrnitev predmetnih psov pokojnemu lastniku je Pogačnik dejal, da je bil "v vlogi ministra in je tako tudi postopal". Pogačnik, ki je pred ministrovanjem do konca leta 2008 zasedal funkcijo predstojnika na veterinarski fakulteti, dodaja, da mimo zakona ne more delovati nihče - niti minister.
Predsednik komisije za šolanje psov pri Kinološki zvezi Slovenije Brane Puš je v Odmevih povedal, da je eden izmed predlogov vseboval rešitev, skladno s katero bi bil lastniku vrnjen le en pes, ki ni kazal znakov agresivnosti. Puš je poudaril, da je lastniku omenil tudi možnost napada, če bi psi pri njem bivali skupaj. "Nevarnih psov ni. So le nevarni ljudje, ki pri svojih psih ne uporabljajo povodcev," končuje Puš.

Sprašuje pa se, zakaj v postopek ni bil vključen noben sodni izvedenec za kinologijo, ki jih ima Slovenija po njegovih besedah več. Razen prve izmed treh komisij, ki so bile v okviru ministrstva sestavljene za reševanje primera, naslednje niso bile usklajene s krovno kinološko organizacijo.

"Psi so bili deležni posebne oskrbe in se jih je dalo obvladati"
Z bulmastifi, ki so bili pred tragičnim napadom na lastnika v posebni oskrbi, ni bilo nobenih težav, je dejal vodja zavetišča Gmajnice Marko Oman. V pogovoru z novinarko Uršo Srdič je za TV Dnevnik pojasnil, da so bili vsi trije psi, ki so v torek do smrti napadli svojega lastnika, na Gmajnicah deležni posebne poostrene nadstandardne oskrbe: vedno so bili ločeni od drugih; na sprehod so jih vedno vodili na povodcih, in sicer individualno in ne skupaj; vedno so bili opremljeni z nagobčniki ipd. Za enega izmed njih so skrbeli leto dni, za dva pa tri leta.

Oman: Izkušen posameznik bi pse lahko obvladal
Oman je priznal, da sta pred tremi leti dva med njimi v Gmajnicah napadla inštruktorico pasje šole, ki ju je skušala prevzgojiti (temu je bil takrat priča tudi zdaj umrli lastnik Sašo Baričevič). Oskrbnikov zavetišča ni bilo zraven, "ker se je v času napada izvajala prevzgoja, prevzgoje pa ni izvajalo zavetišče, ampak zunanji izvajalec, ki ga je potrdila tudi veterinarska uprava", je povedal Oman in dodal, da je prevzgoja na območju zavetišča potekala zato, ker psi Gmajnic niso smeli zapustiti.

Ker pa je bil to edini napad oz. ker psi niso napadli uslužbencev zavetišča, torej oskrbnikov ali veterinarjev, je vodja Gmajnic prepričan, da bi lahko izkušen posameznik, ki bi bulmastife vodil z dominanco, po obdobju individualne obravnave na Gmajnicah pse obvladal. "Vodenje psa je odvisno od okolja, torej od lastnika, pravilno vzgajanje pa je ključnega pomena pri zmanjšanju števila napadov," je zatrdil.

"En sam pes lastnika ne bi napadel"
S tem se le deloma strinja kinolog Vlado Gerbec. Ta je v pogovoru za MMC pojasnil, da (tako kot Oman) verjame, da lastnik nad psi ni imel avtoritete, a je obenem prepričan tudi, da bulmastifi med prevzgojo niso opravili ustreznih testov poslušnosti oziroma socializacije.

Kako je sicer videti prevzgoja psov, ki so ji bili bulmastifi podvrženi? Gre za vaje poslušnosti oziroma socializacije, s katerimi se pes navadi gibati v urbani sredini, torej med ljudmi in v prometu. A ti psi tega izpita niso opravili. "Že takrat sem menil, da bi jih bilo treba evtanazirati," dodaja dolgoletni vodja enot reševanih in službenih psov.

Trije psi so krdelo
Če je pes en sam, je zanj vodja hišnega krdela njegov lastnik, je pojasnil. V krdelu več psov pa si en pes vselej pribori mesto alfaživali, drugi pa se mu podrejajo. Tudi družinske člane razume kot člane ranga, denimo otroke, ki jih ima vselej za podrejene, zato pa jih tudi ne bo napadel.

Seveda pa velja, da so psi lahko psihično bolj ali pa manj stabilni. Pa tudi temperamenti so po besedah Gerbca različni, podobno kot pri ljudeh, kjer ločimo kolerike, sangvinike, melanholike in flegmatike.

En pes lastnika ne bi napadel
Vsekakor pa menim, da en sam pes lastnika ne bi napadel, dodaja Gerbec. "Podobno kot se je zgodilo v Prekmurju, ko je trop psov poklal jelene; en sam tega ne bi storil."

Gerbec je prepričan tudi, da se pes v povsem novem okolju ne bi tako vedel, bi pa potreboval avtoritativnega novega lastnika.

Točen povod ne bo znan nikoli
Tega, kaj natanko je bil povod za to, da se je psu "utrgalo", seveda ni mogoče reči, lahko je šlo za igračko ali hrano ali kaj drugega, očitno pa je vsaj en pes neko vedenje razumel kot agresijo in je lastnika napadel. Drugi člani krdela so nato v napadu sodelovali, še pravi Gerbec.

Zunaj je bil lahko le en pes naenkrat
Lastnik Baričevič za ravnanje s psi po njegovih besedah ni bil usposobljen, saj sedemdesetkilogramskih psov preprosto ni fizično obvladal, poleg tega pa se tudi ni držal postavljenih pogojev. Tako je imel lastnik med drugim navodilo, da je zunaj lahko le en pes naenkrat, a tega ni upošteval. Poleg tega je morala biti hiša varovana, da do pobega ni moglo priti.

Baričevič je bil "nestrokovnjak, ni se ukvarjal s šolanjem teh psov, prej jih je zmeraj vodila gospa. Že tedaj smo povedali, da glede na to, da so agresivni, da se vedejo kot trop, da je to zelo nevarno. Če bil bil avtoriteta, pa ne bi bilo," še pojasnjuje kinolog.