Sinagogo v Mariboru, ki je ena najstarejših ohranjenih sinagog v Evropi in tudi kulturni spomenik državnega pomena, so neznanci oskrunili s sovražnimi grafiti. Direktor najmanjše javne kulturne ustanove v Sloveniji Boris Hajdinjak se je na dogodek odzval na Facebooku.

"Kakšno je naše delovanje, za katere vrednote se zavzemamo, s kom sodelujemo, kdo nas financira in kdo smo, ni razvidno samo na naših spletnih straneh, temveč tudi v številnih naših knjigah, člankih, na razstavah, predavanjih, v filmih in intervjujih, ki so v veliki meri dostopni na spletu. Zato nas zelo žalosti, da je bila zgradba mariborske sinagoge ponovno tarča vandalizma ter izražanja za Jude žaljivih in grozečih stališč," je na družbenem omrežju Facebook zapisal Hajdinjak.

"Vsi zaposleni v Sinagogi Maribor smo Slovenci, zato ne moremo grafitov na naši zgradbi ocenjevati kot Judje. Kot Slovenci najostreje zavračamo vsebino grafitov," je dodal in poudaril, da so resnično močne tiste države, ki vključujejo vse svoje prebivalce, tudi najmanjšo manjšino. "Verjamem, da se s tem mnenjem strinja večina prebivalcev Republike Slovenije," je še zapisal Hajdinjak.

Mariborska sinagoga je bila popisana s sovražnimi grafiti že leta 2009. "Vmes je 16 let, a se bojim, da so razmere slabše v marsikaterem pogledu, zagotovo glede sovraštva v javnem govoru in pozivanja k nestrpnosti. Upam le, da se bodo stvari vsaj na institucionalni ravni uredile tako hitro kot leta 2009," je Hajdinjak povedal za Slovensko tiskovno agencijo.

MOM: Maribor se je večkrat zoperstavil sovraštvu

Mestna občina Maribor (MOM) se pridružuje mnenju Hajdinjaka, da so resnično močne države tiste, ki vključujejo vse svoje prebivalce, torej tudi najmanjšo manjšino. "Maribor je ponosno mesto, ki se je v preteklosti večkrat zoperstavilo sovraštvu. Ponosni smo na svojo zgodovino in kulturno dediščino in ponosni smo, da smo eno redkih evropskih mest, ki še ima srednjeveško sinagogo," so še zapisali.

Asta Vrečko: Takšna dejanja so nesprejemljiva

Ministrica za kulturo Asta Vrečko poudarja, da sovraštvo v naši družbi nima prostora. Omenjeni napisi so po njenih navedbah nizkoten izraz nestrpnosti, poniževanja in skrb vzbujajoč odraz naraščajoče netolerantnosti v družbi. "Takšna dejanja sovraštva so nesprejemljiva in jih najostreje obsojam," je sporočila.

Odgovornost za strpen in spoštljiv javni diskurz po njenem prepričanju leži tudi na politikih in tistih, ki imajo močnejši glas v družbi. "Mariborska sinagoga je javni zavod v kulturi, spomenik državnega pomena in ena najstarejših ohranjenih sinagog v srednji Evropi. Varovanje njenega dostojanstva je odraz naše zavezanosti k spoštovanju zgodovine, kulture in sobivanja," je navedla ministrica.

Vlada obsoja antisemitske napise

Vlada se je na oskrunjenje mariborske sinagoge odzvala na omrežju X. "Najostreje obsojamo antisemitske napise v Mariboru. Taki izpadi sovraštva nimajo mesta v naši družbi in so v popolnem nasprotju z načeli in vrednotami strpnosti in sožitja med narodi," so zapisali.

Lobnik: Nesprejemljivo

"Dejanja, kot so novi nestrpni napisi na mariborski sinagogi, so nesprejemljiva," pa se je odzval zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Organi pregona morajo opraviti svoje delo in pri tem upoštevati, da je napadanje in žaljenje ljudi zaradi katere izmed njihovih osebnih okoliščin, kot so versko prepričanje, narodnost ali etnično poreklo, po naši zakonodaji obteževalna okoliščina, je izpostavil.

Spomnil je, da bomo 27. januarja, ob dnevu spomina na žrtve holokavsta, obeležili 80 let od osvoboditve največjega koncentracijskega taborišča Auschwitz, ob čemer je izpostavil pomen ohranjanja vključujoče družbe. "Tragedija druge svetovne vojne kaže, kaj se lahko zgodi, kadar je diskriminacija dovoljena, in nas opozarja, kako pomembno je ščititi naše temeljne pravice ter ohranjati strpno, odprto in vključujočo družbo," je izpostavil Lobnik.

Kaznivi dejanji javnega spodbujanja sovraštva in poškodovanja stavbe

S Policijske uprave Maribor so sporočili, da so bili o sovražnih zapisih na sinagogi obveščeni v nedeljo in da preiskujejo sum storitve dveh kaznivih dejanj – javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti in poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednosti. Za prvo kaznivo dejanje je zagrožena zaporna kazen do dveh let, za drugo pa do petih let.

Policisti so sicer po ogledu kraja ocenili, da je zaradi grafitov na stavbi nastala škoda 1500 evrov.