Po prebrani obtožnici sta oba obtoženca zanikala vpletenost v rop, naslednji teden pa se bo z zaslišanjem prvih prič začel dokazni postopek.

Ropa, ki se je zgodil v noči na 1. november 2005, so obtoženi Vidmar, Nose, Radomir Cvijanović, ki ga organi še iščejo, in dva neznanca.

Kako je potekal rop stoletja?
Na noč ropa sta bila v prostorih sefov banke SKB dva varnostnika, eden izmed njiju je bil Nose. Okoli pol enajstih zvečer sta prejela klic moškega, ki se je predstavil kot eden izmed najemnikov sefa in napovedal svoj obisk. 10 minut pozneje sta se dva neznanca pojavila pred prostori sefa in pozvonila, eden izmed njiju naj bi bil Cvijanović, identitete drugega pa tožilstvo ne pozna.

Varnostnik mu je odprl, eden izmed roparjev pa je vtipkal pravo uporabniško ime in geslo prej omenjenega imetnika sefa. Nato sta moška prišla v sobo za varnostnike, kjer sta oba varnostnika zbila na tla, ter jima z lepilnim trakom močno oblepila oči in roke.

Nato sta v prostore spustila še dva moška, eden izmed njiju naj bi bil Vidmar. Z dovoza so v bližino sefa pripeljali še kombinirano vozilo, v katerem so imeli orodje za vlamljanje, tudi varilne aparate in plastične zabojnike, v katere so pometali pokradene predmete, predvsem gotovino in žlahtne kovine.

Cvijanović je onesposobil varnostne kamere, v sedmih urah pa so vlomili v 428 sefov - po oceni policije so s tem povzročili za okoli 32 milijonov evrov škode. Okoli šestih zjutraj so se s kombiniranim vozilom in Nosetovim osebnim vozilom odpeljali.

Varnostnik Nose trdi, da je bil tudi sam žrtev
Tožilstvo ocenjuje, da je Nose roparjem priskrbel vse potrebne podatke, od seznama imetnikov sefov do potrebnih gesel in drugih koristnih informacij za uspešno izvedbo ropa.

Kakor je danes pojasnil Nose, dogajanja sicer ni videl, je pa slišal dogajanje, tudi "neke vozičke, nato pa kot da so odšli". Takrat se je njegovemu sodelavcu uspelo odvezati. Takoj je poklical policijo, nato pa odvezal še njega. Nose tako trdi, da je nedolžen in poudarja, da je bil tudi sam žrtev. Med ropom se je tudi poškodoval, v oko je dobil tujek in mu je zato zakrvavelo, na zapestjih pa so zaradi tesno oblepljenega traku nastali hematomi.

Zaradi ropa je trpel duševne bolečine, tlačile so ga more, je nadaljeval, z delodajalcem, varnostno družbo PCA, se je zato poravnal in dobil odškodnino. Obrazov moških, ki sta ga napadla, se ne spomni, ve le, da je imel eden izmed njiju lase do ramen.

Obtoženi Vidmar pravi, da tega ne bi storil "niti v sanjah"
Vidmar, ki so mu policisti prišli na sled po primerjavi DNK-sledi, pridobljenih v neki preprodajalski zadevi, očitke ostro zanika.

Pravi, da česa takega ne bi storil "niti v sanjah" in nikoli ni bil "ropar ali lopov". Zanj je to primitivno dejanje "in ni ga denarja, ki bi ga prepričal, da stori kaj takega".

Edino bogastvo, "ki mu ga je dal Bog, je, da ima glavo in roke, s katerimi dela in služi lasten denar," je Vidmar še povedal v svoj zagovor. Zdaj pa se mu še to bogastvo krati, je dejal Vidmar, ki na vprašanja ni želel odgovarjati.

Vidmarjev alibi: res v Beogradu ali ne?
Naslednji teden bo stekel dokazni postopek - kot priči bosta povabljena varnostnik, ki je bil tisto noč v službi z Nosetom, in dejanski najemnik sefa, za katerega se je ob klicu v banko izdajal eden izmed roparjev.

Obramba mora predložiti originalni izvod odpustnice iz beograjske bolnišnice, ki naj bi potrjevala Vidmarjev alibi, da je bil v času ropa na operaciji. Tožilstvo pa je pridobilo Vidmarjeva pisma, v katerih naj bi si obtoženi s pomočjo partnerice in znancev poskušal urediti alibi, med drugim naj bi v pismih omenjal, naj se podkupijo bolgarski mejni policisti, ki bi potrdili, da so ga v času ropa pridržali na meji.

Obramba se ne strinja, da bi ta pisma vključili med dokaze, sodišče pa bo o tem še odločilo.