Na ljubljansko okrožno sodišče ni prišel niti Snežič niti novinarji portala Necenzurirano, so pa novinarji portala zoper Snežičevo zasebno tožbo vložili ugovor. To pomeni, da krivde ne priznavajo, zato njihova prisotnost na predobravnavnem naroku ni bila potrebna.

Snežič je proti novinarjem portala Necenzurirano vložil 39 zasebnih tožb zaradi razkrivanja njegovih poslov in povezav z Dijano Đuđić, sicer znano kot posojilodajalko stranki SDS. Nekatere med njimi je sodišče že zavrglo.

Tokratni narok se je nanašal na Snežičevo tožbo zaradi članka z naslovom Kdo so stranke doktorja davčnih utaj, objavljenega na portalu Necenzurirano.si maja 2020. V njem so novinarji portala povzeli tudi navedbe banjaluškega portala Capital.ba, da so slovenski državljani v Banjaluki ustanovili več kot dvesto slamnatih podjetij, ključno vlogo pri njihovem odprtju pa je imel Snežič, ki novinarjem očita, da so ga z določenimi navedbami v tem članku žaljivo obdolžili in razžalili.

Obramba novinarjev je v sodni spis vložila tudi več medijskih objav, tudi povzetek članka, objavljenega v BiH-u, s katerim dokazujejo resničnost svojih navedb v članku, zaradi katerega jih preganja Snežič. Predlagala je tudi zaslišanje bosanskega novinarja Dejana Tovilovića.

Snežičev odvetnik Goran Janžekovič pa je sodišču predal dodatne dokaze, da zoper Snežiča na ozemlju BiH-a ni potekal in ne teče noben kazenski postopek, da velja v Sloveniji za neobsojenega, pa tudi, da Snežič nima davčnega dolga, ker mu je ta zastaral konec leta 2022. Janžekovič dokazuje tudi, da Snežiču niso prepovedali vstopa na ozemlje BiH-a.

Šolski primer SLAPP-tožb

Snežičeve množične tožbe zoper novinarje portala Necenzurirano.si veljajo za šolski primer strateških tožb proti novinarjem, ki jih v tujini poznajo pod izrazom SLAPP-tožbe. Tovrstne tožbe so sicer najpogosteje zlorabljene za utišanje, nadlegovanje in ustrahovanje kritikov in novinarjev.