Novinarji portala Necenzurirano so od pomladi 2020 tarče serijskih tožb, ki jih zoper njih vlaga davčni svetovalec Rok Snežič, o čigar poslih so pisali. Do zdaj je sprožil že 45 tožb, pojasnjuje novinar portala Primož Cirman. "Njemu je cilj vlaganje tožb, ne doseganje pravice ne razčiščevanje o tem, ali smo mi koga razžalili ali žaljivo obtožili česa," je dejal in poudaril, da je namen, da kot medij in kot novinarji tako finančno in ekonomsko kot psihološko dejansko klecnemo pod samim številom teh tožb.

SLAAP je vsebinsko neutemeljena tožba, katere namen sta finančno, časovno in psihološko izčrpavanje ter tudi zastraševanje novinarjev oziroma medijev. Gre za pojav, ki se je hkrati razširil tudi v drugih evropskih državah. To kaže, da gre za sistemsko težavo, ugotavlja generalna sekretarka Društva novinarjev Slovenije Špela Stare. "Preprosto je ta zloraba pravnih sredstev dobila neke nove razsežnosti in je postala zelo priljubljena ter po drugi strani resna grožnja svobodi izražanja oziroma neodvisnemu novinarstvu," je poudarila.

SLAPP-tožbe so namreč način, na katerega se lahko utiša ne le zgodbo, ampak tudi medij, pa opozarja Cirman. "Končna posledica SLAPP-ov je, da dejansko preiskovalnega novinarstva v nekem medijskem okolju ni več, kajti cena za objave takšnih zgodb je ob sedanji neureditvi SLAPP-ov previsoka. In mediju, ki ima že tako ekonomske težave, dejansko ne omogoča preživetja," je poudaril.

Bruselj predlaga posebno direktivo, ki naj bi z ukrepoma varščine in zgodnje zavrnitve ščitila novinarje in druge kritične posameznike. Slovenija namen direktive podpira. "Se pa tudi zavedamo, da bodo ta pravila lahko uspešno ščitila osebe, ki se udejstvujejo v javnosti, zgolj če bodo nudila zadostno pravno varnost," je dejal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Igor Šoltes.

Kako učinkoviti bodo predlagani ukrepi, bo odvisno tudi od implementacije direktive v nacionalno zakonodajo.