Specializirano državno tožilstvo Simoniča v zadevi domnevno sporne podelitve brezplačnih frekvenc Tušmobilu bremeni zlorabe uradnega položaja in prejema podkupnine v obliki stanovanja v Piranu. Foto: BoBo
Specializirano državno tožilstvo Simoniča v zadevi domnevno sporne podelitve brezplačnih frekvenc Tušmobilu bremeni zlorabe uradnega položaja in prejema podkupnine v obliki stanovanja v Piranu. Foto: BoBo

Na Okrožnem sodišču v Ljubljani se je tako glavna obravnava v ponovljenem sojenju nekdanjemu direktorju Agencije za pošto in telekomunikacije (Apek) Tomažu Simoniču v zadevi podelitve brezplačnih frekvenc Tušmobilu v letih 2006 in 2008 končala, sodnica Nina Drozdek Draganić pa je zoper Simoniča zavrnila obtožbo.

"Sodišče je zavrnilo vse dokazne predloge, ker ocenjuje, da kazenski pregon zoper Simoniča ni več dopusten zaradi absolutnega zastaranja. Zato se sodišče ni spuščalo v utemeljenost očitanega kaznivega dejanja," je povzela sodnica. Sodišče je ugotovilo, da so očitana kazniva dejanja zastarala leta 2018.

Takšno odločitev je zagovarjala tudi obramba, ki je ocenila, da so razlogi "jasni in pričakovani". Medtem so zastarale tudi obtožbe zoper druge obtožene v tej zadevi, in sicer zoper Mirka Tuša in Tušmobil ter Gorazda Lukmana in Miho Vodopivca, nekdanjega komercialnega direktorja v Tušu in direktorja podjetja Vopex.

Tožilstvo Simoniča obtožuje zlorabe položaja in prejemanja podkupnine

Tožilstvo pa se glede Simoniča z odločitvijo prvostopenjskega sodišča ni strinjalo. Ocenjevalo je, da bo kazenski postopek zastaral leta 2026, in navajalo, da "ne pozna pravih razlogov, ki vodijo sodišče v tak sklep". Zato je napovedalo pritožbo na višje sodišče. Kot je odločitev obrazložila sodnica, je tožilstvo s spremembo obtožnice v postopku med drugim kršilo načelo poštenega sojenja, saj je opredelitev kaznivega dejanja spremenilo le zato, da se je po zastaranju prvotno opredeljenih sojenje nadaljevalo. Sodišče se tako v utemeljenost obtožb ni spuščalo.

Specializirano državno tožilstvo Simoniča v zadevi domnevno sporne podelitve brezplačnih frekvenc Tušmobilu bremeni zlorabe uradnega položaja in prejema podkupnine v obliki stanovanja v Piranu. Takrat naj bi Apek s podelitvijo frekvenc po prepričanju tožilstva nezakonito izločil iz konkurence druge operaterje, ki so bili prav tako zainteresirani za nakup frekvenc za mobilno telefonijo.

Uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka za 7,14 milijona evrov domnevne koristi nekdanje družbe Tušmobil, ki jo je prevzel Telemach, ker ni plačala za uporabo frekvence, je sodišče danes napotilo na pravdo.