Nekajkrat se je že zgodilo, da se je odvetnik zaradi domnevne "pomoči" svoji stranki znašel v postopkih organov pregona.

Zadnji v vrsti naj bi bil Dejan Marković, zagovornik Dejana Vidmarja, ki je bil zaradi ropa sefov SKB-ja obsojen na 15-letno zaporno kazen. Uradne potrditve, kdo je med peterico ovadenih zaradi domnevnega iskanja alibija za Vidmarja v času sojenja, STA pa poroča, da jih je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) vzel pod drobnogled zaradi anonimnih pisem.

Vidmarjev zagovornik Marković naj bi po navedbah enega od pisem privolil v to, da se sreča z eno od prič v sojenju zaradi ropa, Zlatanom Velićem, in se z njo dogovori o vseh podrobnostih krivega pričanja. Marković je že zatrdil, da se s pričo ni sestal in da se je z vsebino pisma seznanil šele, ko je tožilstvo to pismo vložilo v spis, zdaj pa za STA dodal še, da o ovadbah ne ve nič in da ima čisto vest.

Odvetnike obiskali tudi na domu
V sodni preiskavi se znašla tudi odvetnica Maksimiljana Kincl Mlakar, ki naj bi poskušala vplivati na ključno pričo v sojenju domnevni mednarodni preprodajalski združbi, na sodišču se bo moral zaradi domnevne krive ovadbe in žaljive obdolžitve nekdanje tožilke Branke Zobec Hrastar, avtorice obtožnega predloga v zadevi Patria, denimo zagovarjati tudi Janšev zagovornik Franci Matoz, znana je tudi zgodba Ivana Zidarja in njegovega nekdanjega zagovornika Boštjana Penka.

Pred kratkim je odmevala tudi odločitev ustavnega sodišča, s katero so sodniki do končne odločitve prepovedali preiskovalna dejanja, povezana z zasegi pri odvetnikih obeh preiskovancev Boška Šrota in Andrijane Starine Kosem v primeru prodaje delnic Premogovnika Velenje. Trije odvetniki namreč niso bili osumljenci, a so kriminalisti novembra 2013 kljub temu obiskali njihove odvetniške pisarne ter pregledali njihove domove in vozila, pri tem pa zasegli kopije diskov računalnikov.

Tanka meja med pomočjo in vpletanjem
Predsednik odvetniške zbornice Roman Završek pojasnjuje, da je vprašanje meje med odvetnikovo pomočjo svoji stranki in vpletanjem odvetnika v nepravilnosti pri svojem delu zelo kompleksno. Vendar je jasno, da so odvetniki dolžni ravnati v okviru zakonov in odvetniškega kodeksa, strankam morajo svetovati v okviru veljavnega prava in za njihove koristi tudi uporabiti vsa pravna sredstva, ki pripomorejo k uspešni rešitvi spora, je poudaril.

A je Završek po drugi strani dodal, da odvetniki v zadnjem času opažajo, da organi pregona tako zoper odvetnike kot obdolžence v kazenskih postopkih in priče, ki bi lahko pričale v korist obdolžencev, z namenom diskreditacije vlagajo kazenske ovadbe ali kakšne druge ukrepe. Če je ravnanje odvetnikov v nasprotju z veljavno zakonodajo in za to obstajajo dokazi, pa je pristojnost organov pregona, da ukrepajo, je še dejal.

Tožilstvo: Kazenski pregon smo dolžni sprožiti
V uradu generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja Završku odgovarjajo, da je odločitev o uvedbi pregona v pristojnosti posameznega državnega tožilca, ki je pri tem samostojen ter vezan na ustavo in zakon. V primeru kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, so državni tožilci dolžni sprožiti kazenski pregon, ko so ti pogoji izpolnjeni, dodajajo.

Opozorili so tudi, da lahko vlaganje neutemeljenih kazenskih ovadb pomeni kaznivo dejanje krive ovadbe, ki se preganja po uradni dolžnosti.