Vsak izmed njiju bo poleg tega moral plačati še več kot milijon evrov denarne kazni. Tožilka Blanka Žgajnar je sicer za oba zahtevala 15 let zapora ter podaljšanje pripora, njuna obramba pa je predlagala oprostilno sodbo. Sodišče je ugotovilo, da je Vidmar sodeloval pri ropu, Nose pa je bil takrat varnostnik v SKB-ju in je pridobil vse potrebne informacije za izvedbo ropa in seznam imetnikov sefov.
Tožilka: Rop je bil skrbno načrtovan
V sklepni besedi je tožilka poudarila, da je bil rop skrbno in dolgo načrtovan, pri tem pa je odločilno pomagal obdolženi Nose, ki je bil na kraju ropa zaposlen kot varnostnik. Sam je po njenih besedah med drugim poznal sistem varovanja, prijavo v prostore s sefi in šifre. Poleg tega je bilo, kot pravi Žgajnarjeva, med glavno obravnavo dokazano, da se je z drugim obtoženim, ki ga policija še išče, Radomirjem Cvijanovićem, poznal, saj sta si izmenjala SMS-sporočila.

Kot navaja tožilka, nasilje, ki naj bi ga po pripovedovanju samega Noseta storilci izvedli nad njim, ni pustilo nobenih sledi. Poškodovano je imel le oko, za kar je sodni izvedenec povedal, da ni posledica udarca, je spomnila Žgajnarjeva. Glede na psihične težave oziroma stresne reakcije, ki naj bi jih Nose po ropu utrpel, je sodni izvedenec psihiater potrdil, da bi se jih lahko tudi naučil, je pojasnila.

Glede obtoženega Vidmarja je tožilka v sklepnih besedah povedala, da biološke sledi in sledi kapilarnih linij, najdene na rokavici iz lateksa, PVC-vrečki in jeklenki v prostorih s sefi, pripadajo obtoženemu, kar je potrdila tudi sodna izvedenka. To po mnenju Žgajnarjeve nedvomno dokazuje, da je bil Vidmar med storilci ropa.

V nadaljevanju je tudi poudarila, da je obtoženi med sodnim postopkom na več načinov poskušal najti alibi, da ni storilec očitanega mu kaznivega dejanja. Med njimi je izpostavila, da je šele 17 mesecev po priprtju sodišču predložil odpustnico iz beograjske kirurške bolnišnice, ki naj bi dokazovala, da je imel v času ropa operacijo nosu.

Žgajnarjeva je sodnemu senatu predložila tudi nekoliko spremenjeno obtožnico, v kateri je med drugim nastala sprememba zneska, kolikor naj bi bil SKB oškodovan z ropom. Gre za najmanj 16 milijonov in ne sprva ocenjenih 32 milijonov evrov. Poleg tega je na posameznih mestih, kjer je bil kot sostorilec zapisan Radomir Cvijanović, to ime izpuščeno.

Fišer: Dokazi niso bili preverjeni
Nosetov zagovornik Fišer je v svojem sklepnem govoru povedal, da določeni dokazi, ki niso bili preverjeni, ne zadostujejo, da bi odločili, da je Nose kriv. Kot je pojasnil, ni dokazano, da je bila telefonska številka, s katero je komuniciral Nose in se je pozneje izkazalo, da je Cvijanovićeva, njegova tudi pred ropom. Povezovanje obeh so po mnenju odvetnika gole policijske trditve.
Če bi bil Nose tisti, ki bi roparjem posredoval vse informacije, po Fišerjevem mnenju ne bi njega prej onesposobili in tako tvegali, da jim drugi varnostnik pobegne. Poleg tega je nemogoče, da bi bil Nose s srednješolsko izobrazbo tako premeten, da bi sodeloval pri ropu, odigral psihične težave in nato še tožil delodajalca za odškodnino, meni njegov zagovornik.

Markovič: Sledi pridobljene na sporen način
Vidmarjev zagovornik Markovič pa je v sklepnih besedah izpostavil, da so bile biološke sledi pridobljene na sporen način. Poleg tega je bilo obrambi onemogočeno, da bi te sledi preverili pri tujih strokovnjakih. Kot je pojasnil, je namreč nemogoče ugotoviti, katera sled je nastala kot zadnja. Ob tem je spomnil na besede izvedenke, da so bile na predmetih najdene mešane biološke sledi. Markovič je dejal, da je bilo vprašljivo tudi pridobivanje in zavarovanje dokazov na kraju ropa.
Po mnenju Vidmarjevega odvetnika tudi ni bilo pravilno, da je sodnica Polona Herman zavrnila fotografiji z datumoma 1. in 3. november 2005, ki jih je obtoženi predložil na zadnji obravnavi. Iz njih naj bi bilo razvidno, da je v času ropa imel operiran nos. Tako jih je prikrajšala za dokazovanje alibija, je še poudaril.

Sodnica je sicer med današnjo obravnavo prebrala poročilo enega izmed pravosodnih policistov. V njem je zapisano, da je po pregledu Vidmarja po zadnji glavni obravnavi ob prihodu v zapor odkril večjo sponko za papir v njegovem levem čevlju. Ta je bila ukrivljena, da bi lahko z njo skušal odpreti lisice, v katere je vklenjen.