V podzemne garaže na Bavarskem dvoru v središču Ljubljane so pravosodni policisti tako privedli oba obtožena, ob okrepljeni policijski prisotnosti pa so ogled opravili še sodnica Polona Herman, tožilka Blanka Žgajnar ter odvetnika Gorazd Fišer in Dejan Marković.

V današnjem nadaljevanju sojenja je sodišče sicer prebralo določene listine, sodnica Polona Herman pa je stranke pozvala, naj si za ponedeljek pripravijo zaključne besede, zato se proces očitno bliža koncu.

Vztraja, da ima alibi za čas ropa
Vidmar vztraja, da ima alibi za čas ropa, saj naj bi bil takrat na okrevanju po operaciji nosu na neki beograjski kliniki. Sodišče je poskušalo pridobiti podatke s klinike, na kateri naj bi bil operiran, a klinika ne obstaja več. Z beograjskega sodišča, kjer so lastnika klinike pred leti obsodili zaradi davčne utaje, pa so sporočili, da zdravstvene dokumentacije za zahtevano obdobje nimajo.

Je pa Vidmar danes sodnici izročil dve fotografiji, ki nosita datum 1. november 2005 in na katerih naj bi bil on. Pojasnil je, da z njimi dokazuje, da je imel takrat operiran nos, operacijo pa so opravili na kliniki v Beogradu; zato ga v času ropa sploh ni bilo v Sloveniji, je zatrdil. Dodal je, da so fotografiji našli zdaj, ko so doma iskali fotografije za pogreb njegovega dekleta. Kot je znano, je bila to Zorica Škrbić, ki so jo neznanci pred tednom dni ugrabili v središču Ljubljane, nekaj ur zatem pa jo hudo pretepeno pustili v Podpeči. Dekle je kmalu potem podleglo poškodbam.

Biološka sled enaka v obeh primerih
Pred dobrima dvema tednoma pa je postala pravnomočna sodba, s katero je bil Vidmar obsojen na pogojno kazen enega leta in petih mesecev s preizkusno dobo štirih let zaradi prikrivanja. Sodnica je prebrala izrek sodbe, s katero je sodišče ugotovilo, da je med junijem 2011 in marcem 2012 skrival umetniške slike Ivana Groharja, čeprav je vedel, da so slike pridobljene s kaznivim dejanjem. Organi pregona sicer niso ugotovili, od koga je Vidmar te slike dobil.

Slike je osem mesecev skrival v svojem poškodovanem lamborghiniju, ki ga je hranil v delavnici Zlatana Velića. Te slike je nato Velić odpeljal k Vidmarju, ta pa jih je shranil v klet stanovanja, ki ga je najel pod lažnim imenom.

Preiskovalci v zadevi ropa SKB-ja so sicer do Vidmarja prišli prav prek Velića. Policija je pri Veliću namreč zasegla dobrih 16 kilogramov snovi, za katero so sumili, da gre za mamila, snov pa naj bi Veliću dostavil Vidmar.

Na podlagi zasežene snovi so policisti od sodišča dobili odredbo za hišno preiskavo pri Vidmarju, ki so mu potem odvzeli biološke sledi. Ob analizi bioloških sledi so ugotovili, da so te enake tistim, ki so jih našli v sefih SKB-ja.

Vlomili v 428 sefov
Rop banke SKB se je zgodil v noči na 1. november 2005. Roparji so v banko prišli nekaj pred 23. uro, onesposobili varnostnika, prinesli orodje za vlamljanje in vlomili v 428 sefov.

Obtoženi Dejan Vidmar naj bi neposredno sodeloval pri ropu, soobtoženi Sašo Nose pa je bil varnostnik v sefih in naj bi roparjem pomagal izvesti kaznivo dejanje.