Specializirano državno tožilstvo nekdanjega direktorja Agencije za pošto in telekomunikacije (Apek) – zdaj Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS – Simoniča bremeni zlorabe uradnega položaja in prejema podkupnine v obliki stanovanja v Piranu, vrednega približno 80.000 evrov. Zaradi domnevnega dajanja podkupnine Simoniču sta se v postopku znašla tudi Mirko Tuš in njegova nekdanja družba Tušmobil (prevzel jo je Telemach), ki ji tožilstvo očita za skupaj 7,14 milijona evrov koristi, saj ni plačala za uporabo frekvence.

Tedanji Apek naj bi s tako podelitvijo frekvenc po prepričanju tožilstva nezakonito izločil iz konkurence druge operaterje, ki so bili prav tako zainteresirani za nakup frekvenc za mobilno telefonijo. Na zatožni klopi sta bila tudi Gorazd Lukman in Miha Vodopivec, nekdanji komercialni direktor v Tušu in direktor postojnskega podjetja Vopex, ki naj bi sodelovala pri prikrivanju spornega dejanja, a so očitki proti njima vmes zastarali.

Okrožno sodišče v Ljubljani je Simoniča spomladi oprostilo, ker je menilo, da mu dejanje ni dokazano, delno pa je postopek proti njemu ustavilo zaradi zastaranja. Prav tako je bil zaradi zastaranja ustavljen postopek proti Tušmobilu (zdaj Telemach) in delno proti Mirku Tušu, ki se sicer zaradi poškodbe ni udeleževal sojenja, in so zato ta postopek izločili.

Tožilstvo je sodbo izpodbijalo na višjem sodišču, v pritožbi pa med drugim uveljavljalo absolutno bistveno kršitev postopka, češ da prvostopenjsko sodišče ni v celoti rešilo predmeta obtožbe: da ni odločilo niti o očitkih glede zlorabe položaja oziroma o podelitvi brezplačnih frekvenc niti o tem, ali je bila brezplačna podelitev sploh upravičena. Prav tako se ni ukvarjalo z očitki o Tuševem napeljevanju Simoniča h kaznivemu dejanju.

Višje sodišče je zdaj tožilstvu pritrdilo, vendar poudarilo, da je bila sodba prve stopnje izdana le za Tomaža Simoniča, medtem ko se glavna obravnava proti Mirku Tušu ni vodila. Višje sodišče je sodbo za Simoniča v celoti razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje, glede odločitve o zastaranju pa se višje sodišče ni opredelilo, poroča časopis Delo.