Goljufi izkoriščajo združitev bank. Foto: BoBo
Goljufi izkoriščajo združitev bank. Foto: BoBo

Kot so sporočili s policije, so ob združitvi bank Nova KBM in SKB v banko OTP že prejeli prijave oškodovancev o spletnih goljufijah, ki se začnejo z lažno elektronsko pošto v imenu banke in telefonskim klicem lažnega bankirja, končajo pa z vdorom v elektronsko banko ter praznim bančnim računom.

Goljufi poskušajo pridobiti podatke potencialnih žrtev na različne načine. "Eden izmed načinov je, da vas goljufi pokličejo po telefonu in se predstavijo kot uslužbenci banke ter vas z izmišljeno zgodbo, da bo v primeru nesodelovanja vaš denar prišel v last madžarske banke, prepričajo, da jim posredujete osebne in bančne podatke," so zapisali na policiji.

Zahtevani podatki so potrebni za namestitev spletne banke, zato si lahko goljufi v nadaljevanju na svoje naprave namestijo spletno banko, s katero dostopajo do bančnega računa žrtev in ga v nadaljevanju tudi izpraznijo.

Ribarjenje oz. fišing

Do podatkov skušajo priti tudi z ribarjenjem oz. fišingom. Potencialnim žrtvam pošljejo elektronsko ali SMS-sporočilo, v njem pa lažno navedejo, da je zaradi združitve bank potrebna nujna posodobitev oziroma nadgradnja elektronske banke.

V tovrstnih sporočilih so povezave do spletne strani, ki je na videz podobna spletni strani banke, ki jo tarče uporabljajo. Po vnosu zahtevanih podatkov lahko goljufi žrtev tudi pokličejo po telefonu ter se v slovenskem jeziku predstavijo kot tehnična pomoč banke. Na tak način pridobijo vse potrebne podatke za nepooblaščen vstop v spletno banko.

Banka OTP miri: Zlorab nismo zaznali

Medtem so se odzvali tudi v banki OTP, pri kateri so zapisali, da poskusi spletnih prevar niso novost, o nevarnosti prevar pa svoje komitente tudi redno obveščajo.

"Z združitvijo povečanega povečanja poskusov zlorab ali prijav zlorab nismo zaznali," je za MMC pojasnil Jure Bračko, direktor marketinga in komuniciranja na banki OTP.

Slovenske banke ne kličejo komitentov

Na policiji ob tem poudarjajo, da slovenske banke ne kličejo svojih komitentov po telefonu in v povezavi z združitvijo ne zahtevajo nikakršnih podatkov ali gesel. Prav tako teh podatkov banke nikoli ne pridobivajo s povezavami, poslanimi v SMS-sporočilih ali elektronskih sporočilih.

"Vaša banka vam za namen dostopa do spletne banke nikoli ne bo poslala spletne povezave, na katero bi morali klikniti in vanjo vnesti podatke," so poudarili.

Vaša banka vam za namen dostopa do spletne banke nikoli ne bo poslala spletne povezave, na katero bi morali klikniti in vanjo vnesti podatke.

Svarilo policije

Žrtvam tovrstnih prevar svetujejo, naj zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo (elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP-številke) in se za prijavo čim prej obrnejo na najbližjo policijsko enoto ter svojo banko.

Pred lažnimi sporočili o združitvi bank je na začetku julija že opozarjala zdaj že nekdanja banka SKB. V zadnjem času so namreč zaznali povečano število lažnih elektronskih in SMS-sporočil ter klicev, s katerimi poskušajo goljufi priti do osebnih in bančnih podatkov posameznikov.

Tudi na banki so takrat poudarili, da združitev od strank ne bo zahtevala nikakršne nove ali dodatne aktivacije mobilne banke Moj@SKB in SKB Net ali spletne banke Pro SKB NET ali vas spraševala po podatkih o kartici.