Po skoraj dve leti dolgem procesu je bil predsednik mariborskega delovnega sodišča Stanko Omerzu obsojen na pol leta pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let. Sodnica Karmen Krajnc je kljub številnim dodatnim dokaznim predlogom obrambe in zaslišanja večjega števila prič sklenila glavno obravnavo, saj je predloge zavrnila kot nepotrebne. Ker Omerzu po nasvetu zdravnikov lahko sojenje spremlja največ štiri ure na dan, so sklepne besede stranke v postopku zaključile šele danes. Obdolženi je več kot dve uri govoril za zaprtimi vrati, saj je sodnica na njegovo željo v tem delu izključila javnost.

Sodišče je ob koncu v celoti prisluhnilo predlogu tožilke Ivanke Slana, ki je za obdolženega predlagala prav takšno kazen, kot je bila izrečena v sodbi. Kot olajševalno okoliščino je tožilstvo upoštevalo, da še ni bil obsojen, kot oteževalno pa način izvršitve dejanja, ki je bil nenavaden in zavržen, še zlasti zaradi narave njegovega poklica.

Omerzu je bil za zdaj še nepravnomočno obsojen, ker nekdanje intimne prijateljice iz Slovenske Bistrice, ko je ta prekinila razmerje z njim, ni pustil pri miru, pač pa jo je jeseni 2016 nadlegoval po telefonu in na njenem domu ter ji pošiljal rože. Ko je ugotovil, da je razmerja konec, pa jo je prek SMS-sporočil začel žaliti in ji celo groziti.

Obramba prepričana, da bo pritožba uspešna

Omerzu je vse obtožbe zavračal ter se na različne načine dolgo izmikal sojenju. Njegov zagovornik Velimir Cugmas, ki je takoj po današnji razglasitvi sodbe napovedal pritožbo, za katero je prepričan, da bo uspela, meni, da obdolženi sploh ne bi smel biti v kazenskem postopku, saj kaznivo dejanje zalezovanja po veljavnem kazenskem zakoniku sploh ni to, kar tožilstvo očita Omerzuju. Ob tem je Cugmas tudi spomnil, da je oškodovanka vmes že odstopila od pregona, zato tožilstvo od kriminalistov ne bi smelo terjati, da nadaljujejo preiskavo.

Omerzu je po svojih sklepnih besedah zapustil sodišče in ga ni bilo na izreku sodbe, njegov zagovornik pa je dodal, da danes izrečena sodba ne bi smela vplivati na delo, ki ga opravlja Omerzu. "Vse sodbe učinkujejo, ko so pravnomočne, celo še takrat je mogoče vložiti izredna pravna sredstva, a menim, da je v postopku prišlo do tako bistvenih kršitev določb postopka, da bo že s pritožbo na višje sodišče napaka odpravljena," je dejal Cugmas.

Zakon o sodniški službi sicer določa, da sodni svet, če je sodnik obsojen zaradi kaznivega dejanja na zaporno kazen, ki je krajša od šestih mesecev ali na neprostostno kazen, predlaga državnemu zboru, da sodnika razreši, če gre za kaznivo dejanje, zaradi katerega je osebnostno neprimeren za opravljanje sodniške funkcije.

Tožilka Slana je s sodbo zadovoljna, saj je sodišče z izrekom kazni opominjevalne narave v celoti sledilo njihovemu predlogu, ob tem pa dodatno izreklo tudi varnostni ukrep prepovedi približevanja v naslednjih dveh letih. "Predvsem pa gre za uspeh oškodovanke, ki je bila pokončna in vztrajna, saj brez nje tožilstvu ne bi uspelo," je dejala tožilka, ki je prepričana, da bo sodba obstala.

Očitki o zmanjševanju ugleda sodišča

Sojenje Omerzuju se je zavleklo, ker se je ta dolgo z različnimi manevri izmikal narokom. Med drugim se je večkrat opravičil zaradi zdravstvenih razlogov, pozneje je zahteval izločitev sodnice, nato pa še izločitve predsednikov mariborskega okrajnega in višjega sodišča ter celo sodnikov vrhovnega sodišča. Ob tem je sodnico tudi ovadil.

Prejšnji minister za pravosodje Goran Klemenčič je ocenil, da je Omerzu s svojim ravnanjem krnil in zmanjševal ugled sodišča, ki mu predseduje, pa tudi ugled sodniške službe oziroma poklica, zato je zoper njega predlagal uvedbo disciplinskega postopka. Prvi mož vrhovnega sodišča Damijan Florjančič ga je po njegovi uvedbi suspendiral, a ga je Sodni svet oprostil obtožb.

Aktualna ministrica pa je Omerzuja prijavila protikorupcijski komisiji, ker naj bi na delovnem sodišču posredoval pri zaposlitvi hčerke priče, ki je na sojenju pričala zanj razbremenilno.