Mariborsko okrožno sodišče je računalniškega strokovnjaka Matjaža Škorjanca decembra 2013 obsodilo zaradi izdelave zlonamernega računalniškega programa za vdor v informacijske sisteme, pomoči pri nezakonitem početju in pranja denarja ter mu prisodilo kazen štiri leta in deset mesecev zapora ter 3000 evrov denarne kazni. Višje sodišče mu je februarja 2015 naložilo dodatnih 25.000 evrov denarne kazni.

Ustavno sodišče pa je maja 2022, ko je Škorjanc dosojeno zaporno kazen že odslužil, ugodilo pritožbi obrambe, razveljavilo predhodne sodbe in zadevo vrnilo Okrožnemu sodišču v Mariboru v novo sojenje.

Mariborsko sodišče je ponovljeno sojenje po poročanju časopisa Večer razpisalo 7. decembra 2022, sojenja pa ni pripeljalo do konca, saj je primer prehitelo zastaranje. "Razpisani so bili številni naroki, pri čemer je bilo dejansko izvedenih devet narokov, deloma v navzočnosti, deloma v nenavzočnosti obtoženega. Pred zastaranjem dokazni postopek ni bil sklenjen," je časopisu pojasnila predsednica mariborskega sodišča Jasna Murgel. Dodala je, da je bilo Škorjančevo premoženje oziroma stanovanje, ki je bilo v prvotnem postopku predmet začasnega zavarovanja, že vrnjeno.

Ker je zaradi zastaranja postopka zdaj pravnomočno obveljalo, da Škorjanc ni bil obsojen, mu mora država po pisanju Večera vrniti še dodatnih 25.320 evrov, plačilo katerih mu je naložilo višje sodišče. Ta znesek je predstavljal razliko med vrednostjo stanovanja, avtomobila in računalniške opreme, ki mu jih je zaseglo sodišče, ter zatrjevano protipravno pridobljeno premoženjsko koristjo, ki jo je v sodbi izračunalo sodišče.

Poleg omenjenega je Škorjanc upravičen tudi do vračila stroškov, ki jih je imel z dolgotrajnim procesom, in odškodnine zaradi preživelih let v zaporu, zato je pričakovati, da bo zoper državo vložil tožbo, piše Večer.

Tožilstvo je Škorjancu, na svetovnem spletu znanemu pod imenom Iserdo, očitalo, da je izdelal zlonamerno kodo, s katero se je med letoma 2008 in 2011 po vsem svetu okužilo več milijonov računalnikov, škoda pa je bila ocenjena na več kot sto milijonov ameriških dolarjev. Med glavnimi kupci naj bi bila španska kriminalna združba, ki naj bi s programom vdrla v računalnike po vsem svetu in jih združila v omrežje Mariposa.