Škorjanca, znanega pod vzdevkom Iserdo, sumijo, da je v obdobju med marcem 2008 in majem 2011 izdeloval program, s katerim je mogoče vdreti v informacijske sisteme. Med glavnimi kupci naj bi bila španska kriminalna združba, ki naj bi s programom vdrla v računalnike po vsem svetu in jih združila v omrežje Mariposa.

Okrajna državna tožilca Izidor Rojs in Iztok Krumpak sta v sklepni besedi izpostavila, da je Škorjanc razvil eno najbolj izpopolnjenih zlonamernih kod, namenjeno izključno za vdore v tuje računalnike.

S prodajo kode naj bi zaslužil najmanj 114.000 evrov, medtem ko škodo, ki naj bi jo drugi s to kodo povzročili na več tisoč računalnikih po vsem svetu, po navedbah tožilstva ocenjujejo na več deset milijonov evrov. Očitajo mu tudi pranje denarja, zato je tožilstvo zanj predlagalo skupno sedem let in šest mesecev zapora ter 10.000 evrov denarne kazni.
Odvetniki zahtevajo oprostitev
Škorjančev odvetnik Janko Jerman mlajši pa je v sklepni besedi ponovno podvomil o zakonitosti in verodostojnosti dokazov, na katere se opira tožilstvo, zato je prepričan, da je za Škorjanca mogoča le oprostilna sodba.

S Škorjancem je na zatožno klop sedlo tudi njegovo nekdanje dekle Nuša Čoh, na bančni račun katere naj bi kupci kode nakazovali denar, ona pa je ta denar v gotovini prenašala Škorjancu. Tožilstvo ji očita pomoč pri pranju denarja, sama pa je že ob začetku sojenja avgusta lani zanikala krivdo, češ da ni vedela, da gre za "umazan denar".

Tožilec Krumpak je danes izpostavil, da bi Čohova, ki je danes zaposlena v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, "mogla ali morala" kaj posumiti, saj je v povprečju vsake tri dni na banki dvigovala večje vsote denarja. A ker pri tem ni imela lastne premoženjske koristi, je tožilstvo zanjo predlagalo pogojno kazen enega leta in šest mesecev zapora s preizkusno dobo treh let.

Njen odvetnik Borut Mihurko je poudaril, da Čohova ni vedela, da je denar nezakonitega izvora, zato je tudi on predlagal oprostilno sodbo.