Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je v četrtek na območju več policijskih uprav opravil 16 hišnih preiskav, tako v zasebnih kot poslovnih prostorih, predkazenski postopek poteka zoper 10 fizičnih oseb in dve pravni osebi. Po pojasnilih Majheniča je ena osumljena oseba, predstavnica dveh gospodarskih družb, od leta 2008 bolnišnicam dobavljala žilne opornice, za ohranitev posla pa je osumljenim zdravnikom in enemu nabavniku bolnišnice dala več nedovoljenih daril v obliki plačil stroškov potovanj, avtorskih honorarjev, donacij in gotovine.

Osumljeni so si tako pridobili skupaj okoli 100.000 evrov premoženjske koristi, vendar to še ni dokončni znesek. Ta znesek namreč upošteva le nedovoljena darila, ne pa tudi vrednosti sklenjenega gospodarskega posla, je pojasnil Majhenič.

Odgovor na očitke preiskovalne komisije DZ-ja
Nekdanja predsednica preiskovalne komisije DZ-ja o ugotavljanju zlorab v zdravstvu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic Jelka Godec (SDS) je bila ob četrtkovih kriminalističnih preiskavah deloma tudi kritična do policije in tožilstva, češ da so se usmerili predvsem v zdravnike, ne pa v vodje nabavnih služb in dobavitelje. Pa tudi, da je pregledovanje dokumentacije v bolnišnicah nesmiselno, glede na to, da je parlamentarna komisija policiji predala vso originalno dokumentacijo, ki jo je zbrala.

Kot je dejal Majhenič, so pogosto deležni kritik in ocenjevanja njihovega dela na področju odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. "Lahko je dajati neke splošne ocene o sumih kaznivih dejanj, o tem, da policija nič ne naredi ali da naredi premalo. A za uspešen predkazenski in kazenski postopek potrebujemo tudi kakovostne dokaze," je opozoril prvi mož NPU-ja.

Kot je pojasnil, morajo na policiji vsako prejeto gradivo najprej preučiti, opraviti razgovore s pričami in zaslišanja, če želijo utemeljiti sume konkretnih kaznivih dejanj.

"Brez listin nimamo dokaza"
Majhenič je poudaril, da so od parlamentarne preiskovalne komisije res pridobili določeno poslovno dokumentacijo, vendar v celoti šele letos. Ko so v preteklosti parlamentarno preiskovalno komisijo zaprosili za določeno dokumentacijo, za katero so menili, da bi lahko bila koristna za predkazenski postopek, pa so dobili zgolj zapisnike sej in zaslišanj.

"Dovolili so nam le vpogled v določene poslovne listine, nič nismo smeli kopirati ali odnesti. Brez listin pa nimamo dokaza. Zgolj prepis preiskovalca iz originalne dokumentacije ne more biti dokaz," je obrazložil Majhenič.

V konkretnem primeru preiskujejo tako poslovodje različnih gospodarskih subjektov, bolnišnic, predkazenski postopki pa so usmerjeni ne samo v preiskovanje domnevnih korupcijskih kaznivih dejanj, ampak tudi v preiskovanje gospodarskih kaznivih dejanj.

Po prvi prijavi niso našli dovolj dokazov
Glede očitka Godčeve, da so imeli pristojni organi nekatere informacije že pred leti, pa je bila preiskava v letu 2015 ustavljena in znova odprta, ko je bila ustanovljena parlamentarna preiskovalna komisija, pa je Majhenič pojasnil, da po prvi prijavi iz leta 2013 na podlagi zbranih obvestil niso našli dovolj dokazov, ki bi podkrepili sum kaznivega dejanja. Po nadaljnjem navodilu specializiranega tožilstva so v preiskavo vključili tudi finančno upravo, Računsko sodišče in protikorupcijsko komisijo, skupaj s podatki parlamentarne preiskovalne komisije pa so lahko prišli do "včerajšnje realizacije".

Do te so prišli tudi na podlagi pregleda in analize dokazov iz predkazenskega postopka, na podlagi katerega so januarja vložili kazensko ovadbo zoper dve fizični osebi zaradi korupcijskih kaznivih dejanj v zdravstvu. Takrat so namreč s sodno odredbo prišli do pregleda prometa na okoli 40 transakcijskih računih fizičnih in pravnih oseb za obdobje od leta 2008.

Preiskave korupcijskih kaznivih dejanj imajo prioriteto
Preiskovanje korupcijskih kaznivih dejanj je po zagotovilih Majheniča za policijo pomembna prioriteta. Od leta 2014 so obravnavali 125 zadev, vsaka je obsegala večje število konkretnih kaznivih dejanj. Kazenske ovadbe ali njihove dopolnitve so spisali za 94 kaznivih dejanj.

Kazenske ovadbe so bile podane zaradi utemeljenega suma različnih kaznivih dejanj, predvsem s področja korupcije, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ponareditve ali uničenja poslovnih listin in drugih kaznivih dejanj. Vsebinsko so se kazenske ovadbe nanašale predvsem na nakup in servisiranje različne opreme ter pripomočkov, čakalne vrste, kadrovske zadeve, zdravljenje in investicijska dela, je naštel.

V nekaterih obravnavanih primerih pa znakov kaznivih dejanj niso ugotovili, zato niso imeli podlage za kazensko ovadbo, tako so na pristojna tožilstva poslali 74 poročil. Ob tem je zatrdil, da "policija ne spi, izjemno veliko dela; trudimo se biti ažurni".