Izvid je zgolj posvetovalen, ker sama po pregledu ni postavila diagnoze, a kot klinična psihologinja lahko suvereno in veljavno oceni osebnostno strukturo, je pojasnila klinična psihologinja s Psihiatrične klinike v Ljubljani Ivna Bulič Vidnjevič. Da bi postavila diagnozo narcisistične osebnostne motnje pri zdravniku Ivanu Radanu, bi bil po njenem mnenju potreben še en pregled.

Da ima Radan narcisistično osebnostno motnjo, je sicer v svojem izvedenskem mnenju zapisal tudi klinični psiholog Aleš Friedl, a je to mnenje potem umaknil.

Ravno nasprotno, in sicer da pri Radanu narcisistične osebnostne motnje ni, pa je menila psihiatrinja Vesna Švab, ki je o mnenju Bulič Vidnjevičeve dejala, da je bil Radan v času pregleda pri njej pod hudim pritiskom, zato so se nekatere osebnostne značilnosti bolj izrazile kot sicer.

Provokacija s kalijem
Bulič Vidnjevičeva je v pričanju navedla, da se je Radan v pripovedi zgodbe bolj vrtel okoli odnosov na oddelku kot pa okoli odnosov do bolnikov. "Ni bila tako zelo poudarjena skrb za bolnike," je dejala. Opazila je tudi, da Radan ob razsežnosti afere ni bil toliko zaskrbljen glede tega, kaj se bo zgodilo, ampak je bil zadovoljen, ker je upal, da bo to izboljšalo razmere na nevrološki kliniki. Sicer je pri človeku, ki se znajde v takšnem položaju, pričakovati zaskrbljenost, kaj se bo z njim dogajalo, je dodala.

Opredelila se je tudi do provokacije s kalijem. Radan je namreč najprej sodelavcem razlagal, da je bolniku dal kalij, nato pa je spremenil zgodbo, in sicer da bolnik kalija ni prejel, da pa je to razlagal, ker je hotel provocirati zaradi težkih razmer na oddelku. Po njenem mnenju provociranje na način, ki ima takšne posledice, ni zrel mehanizem spoprijemanja s težavami. "Zrelostna osebnostna struktura ima boljše načine za premagovanje težav, obstajajo pa številni normativno prilagojeni načini, da se da povedati, da je nekaj narobe," je pojasnila.

"Na oddelku je polno konfliktnih ljudi"
Pričala je tudi zdravnica z nevrološke klinike UKC-ja Ljubljana Saša Šega Jazbec, ki je spregovorila o razmerah na kliničnem oddelku za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo, kjer je Radan delal. Sama sicer dela na drugem oddelku, a "vsi na nevrološki kliniki, smo vedeli, da so na tem oddelku slabi odnosi". Na tem oddelku je veliko konfliktnih ljudi, z Radanom pa so radi sodelovali, je še pojasnila.

Dejala je tudi, da je ob začetku afere Radan prišel do nje in ji povedal, da ima težave, ker je enemu bolniku nastavil kalij, a je tekel mimo. Pričal je tudi starš otroka, ki ga je Radan zdravil, in sicer da je bil edini zdravnik, ki si je vzel čas in se je bil z njim pripravljen pogovoriti o otrokovi bolezni.

Kröll: Umrli so naravne smrti
Sojenje se približuje koncu. Po več kot mesečnem premoru bo sredi novembra še en narok, v tem trenutku pa še čakajo na posnetek življenjskih funkcij enega izmed Radanovih bolnikov na dan, ko je ta umrl. Posnetek so naknadno našli na enem izmed računalnikov na nevrološki kliniki.

Do tega dokaza se bosta potem lahko opredelila še avstrijski izvedenec Wolfgang Kröll ter izvedenka tožilstva Mateja Lapuh, ki je strokovnjakinja za paliativo. Kröll je sicer za vse bolnike, katerih umora iz morilske sle je Radan obtožen, ocenil, da so umrli naravne smrti, ne pa zaradi morebitnih previsokih odmerkov zdravil.