"Naj vas obvestim, da so mi zavrnili možnost opravljanja dela namesto zapora zgolj iz maščevanja pokvarjene sodnice in da se grem z veseljem 'futrat' in gret in nič delat," se je na Facebooku glede odločitve sodišča, da mora zaradi zlorabe uradnega položaja ali pravic enoletno kazen odslužiti v zaporu, odzval nekdanji tržiški župan Pavel Rupar.

Medtem ko se nekdanji tržiški župan veseli zastonjskega hranjenja in brezdelja, pa bodo morda že kmalu, odvisno od volje politikov, zaporniki morali plačevati za svoje "futranje in gretje" v ječi.

Minister za pravosodje Senko Pličanič je namreč začel promovirati idejo, da morajo nekateri obsojenci vsaj delno pokrivati stroške svojega bivanja v zaporu, kot morajo, denimo, plačati stroške kazenskega postopka. Do podobne ideje ali pa jo je minister Pličanič prenesel od njih, so prišli tudi na Nizozemskem.

Plačilo za zapor v prostem času
S plačevanjem bivanja v zaporih se je ukvarjal tokratni Vroči mikrofon na Valu 202, kjer sta bila gosta direktorica zapora na Igu Danijela Mrhar Prelić in penolog Dragan Petrovec.

Direktorica iškega zapora je med drugim povedala, da pri uvedbi plačila za bivanje v zaporu razmišljajo o tem, da bi za občasno bivanje za rešetkami plačevali zaporniki, ki prestajajo t. i. alternativno kazen in morajo v zapor le ob koncih tedne, sicer pa so še vedno v rednem delovnem razmerju in so obsojeni na manj kot tri leta zapora.

Bivanje v zaporu pa bi bilo še vedno brezplačno za vse zapornike, ki morajo kazen odslužiti zaprti za zapahe in jim je omogočeno le delo znotraj zapora, zaradi česar prejemajo le neko nagrado.

Dan bivanja v zaporu je ocenjen na 16 evrov
Danijela Mrhar Prelić je tudi razkrila, da bi morali "vikend" zaporniki za bivanje v zaporu odšteti okoli 15, 16 evrov. Do tega zneska so prišli na podlagi izračuna, da vsak zapornik stane državo 64 evrov na dan. Večina te vsote je povezana s plačami zaposlenih v zaporu, za kar gre kar 65 odstotkov sredstev, namenjenih za delovanje zaporov. Drugi strošek so zdravstveno zavarovanje zapornikov, tako da strošek za bivanje in hranjenja znaša okoli 15 do 16 evrov na dan.

Plačilo zapora bi bilo lahko neustavno
Dragan Petrovec je povedal, da se mu predlagana rešitev zdi vse prej kot ustrezna in da je morda sporna tudi z ustavne plati. Poglavitna težava se mu zdi že v tem, da pri nas velja načelo, da stroški kazenske sankcije ne smejo bremeniti obsojenca, razen ko bi npr. povzročil škodo pri pobegu.

S plačilom za bivanje v zaporu, ki bi doletelo le določene obsojence, bi prišlo do selekcije med zaporniki. Ob tem je opozoril, da je ravno zaradi selektivnih mehanizmov na ustavnem sodišču padel zloglasni zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf).

"Splošen problem je, da je neka oblika trgovanja našla mesto v kazenskem postopku. Mi se zdaj pogajamo o krivdi in o kazni. Premožnejši lahko ponudijo plačilo visoke denarne kazni in se s tem domnevno znebijo neke grožnje zapora. To trgovanje, ki smo ga prevzeli z Zahoda, mnogi moji kolegi ocenjujejo kot zelo sporen prispevek v imenu učinkovitosti kazenskega postopka. Del trgovanja se zaradi vsesplošne krize prenaša tudi na področje izvrševanja kazenskih sankcij, in to so stvari, ki jim ne bi smeli podlegati in slediti," je opomnil Petrovec in dodal, da so ugledni tuji kriminologi pred desetletji slovenski kazensko pravni sistem vključno s penološkim delom dajali za vzgled Evropi.

"To je ena redkih prednosti, ki jo imamo pred preostalim svetom in bilo bi bolje, da bi to ohranili, kot se približevali slabemu," je še dejal Petrovec.