Koprski policisti so danes namreč v poročilu razkrili podrobnosti o prijetju 43-letnega moškega, ki je leta 2003 v Kopru kruto posilil 20-letno dekle.

27. novembra 2003 so bili obveščen, da je bilo v okolici Kopra posiljeno in hudo pretepeno 20-letno dekle. Koprski kriminalisti, ki so prevzeli vodenje preiskave, so ugotovili, da je dekle napadel neznan, srbsko-hrvaško govoreči moški, ki je po dejanju zbežal.

Bosanski državljan priznal dejanje, ki ga ni storil
Že naslednji dan so v okolici Bertokov ustavili bosanskega državljana, ki je ustrezal opisu posiljevalca. Državljan BiH-a je napad in posilstvo priznal, njegovo vpletenost pa so potrjevali tudi drugi posredni dokazi, zato so ga pridržali in s kazensko ovadbo privedli pred preiskovalnega sodnika v Kopru, ki je zanj odredil pripor.

Da bi potrdili vpletenost bosanskega državljana, so takratnemu Centru za forenzične preiskave prinesli vse zavarovane sledi, kjer pa so ugotovili, da nobene izmed sledi (tekstilna vlakna in biološki sledovi) ni bilo mogoče povezati z osumljencem.

Koprski kriminalisti in policisti so zato nadaljevali preiskavo. Šele 10. aprila 2006 je CFP od Interpola iz Lyona prejel obvestilo, da je DNK koprskega posiljevalca identičen DNK-ju neznanega storilca, ki je v Lizboni leta 2000 izvršil identično posilstvo. Pri tem so prišli na idejo, da bi storilec lahko bil pomorščak, saj sta bili posilstvi izvršeni v tipičnih obmorskih krajih s pristanišči.

DNK ovrgel sum s hrvaških državljanov
Prek mednarodnega sodelovanja so nato preverili, katere od ladij so bile v spornem obdobju v lizbonskem in koprskem pristanišču. Poizvedba je obrodila sadove, saj so ugotovili, da je bila v obeh pristaniščih, prav v času obeh posilstev, ista ladja z devetimi hrvaškimi člani posadke. Steklo je ugotavljanje alibijev hrvaških državljanov in pridobivanje njihovih DNK-profilov, vendar se noben izmed pridobljenih DNK-profilov ni ujemal s storilcem.

20. aprila 2010 pa se je policistom le nasmehnila sreča, saj je CFP potrdil t. i. "hladen zadetek" med DNK-vzorcem iz Kopra in DNK-profilom osebe, ki so jo v svoji bazi podatkov imeli španski organi pregona. Izkazalo se je, da gre za romunskega državljana, ki pa se je v Španiji predstavljal s tremi različnimi identitetami.

Od španskih varnostnih organov so pridobili še fotografije in prstne odtise Romuna, te pa posredovali kolegom iz Romunije. Ti so kmalu za tem potrdili pravo identiteto njihovega državljana in sporočili, da je bil moški med letoma 1988 in 1998 v Romuniji zaradi več tatvin, velikih tatvin in ropa skupno obsojen na kar 29 let zapora.

Storilec poskušal nezakonito vstopiti v Slovenijo
V lovu za osumljencem so njegovo identiteto preverili tudi pri hrvaških policistih, ki so jim posredovali pomembno ugotovitev: Romun je bil že 12. avgusta 2003 prijet blizu Marezig, od koder so ga deportirali na Hrvaško, ker je v Slovenijo vstopil nezakonito. Ugotovili so tudi, da so koprski policisti tisti dan dejansko obravnavali dva romunska državljana, ki pa sta uporabila izmišljeno identiteto, saj sta bila brez osebnih dokumentov.

Hrvaški varnostni organi so po vrnitvi obeh Romunov na Hrvaško naknadno ugotovili njuno pravo identiteto in ju 8. septembra 2003 izgnali v Srbijo, se pravi le 19 dni preden je eden izmed njiju posilil mladenko v Kopru. Na Policijski upravi Koper menijo, da je Romun očitno uporabljal njemu znano pot, ki poteka prav mimo kraja, kjer je pozneje, najbrž ob ponovnem nezakonitem prečkanju Slovenije, naključno naletel na svojo žrtev in jo posilil.

Na podlagi razpisanega evropskega naloga za pripor in predajo, ki ga je izdalo koprsko sodišče, so 23. marca letos v Sevilli 43-letnika le prijeli, 10. aprila pa so ga tudi izročili kriminalistom sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje, ki so ga prevzeli v Španiji in privedli v zapore v Slovenijo.