V Premogovniku Velenje se je v ponedeljek zgodila huda nesreča, v kateri je umrl en rudar, dva še vedno iščejo. Dogajanje sta v Odmevih komentirala minister za okolje Bojan Kumer in strokovnjak za geotehnologijo in rudarstvo Željko Vukelić. Spraševala je Tanja Starič.
Kakšne so zadnje informacije?
Kumer: Dovolite mi, da izrazim iskreno sožalje svojcem in družini že najdenega rudarja, in malo upanja, ki še tli za druga dva. To je res tragični dogodek, ne samo za dolino, ampak za celotno Slovenije. Preiskava poteka, trenutno poteka zunaj, pregledujejo se varnostni ukrepi, ali so bili spoštovani standardi itd. Po informacijah, ki jih imam od vodstva Premogovnika Velenje, ni bilo odstopanj. Dokler ta preiskava ne bo končana, je težko dajati kakršne koli zaključke.
Več preiskav poteka: inšpekcija, policija, tudi tožilstvo je bilo tam.
Kumer: Tako. Ko bo vsa ta gmota odstranjena, bo treba iti tudi na samo mesto. Potem se bo dejansko ugotavljalo, kaj točno se je zgodilo in kako se je to zgodilo.
Reševanje še poteka in je očitno zelo težko. Kako poteka takšno reševanje?
Vukelić: Reševanje je izjemno zahtevno, ker gre za vdor gline. Najprej se je mislilo, da je prišlo do vdora peska, mulja in vode. V tem trenutku je treba ves material izkopati na roke. Ta material je zelo lepljiv, visoko viskozen in delo je izjemno težko. Olajšava je ta, da so vzpostavili prezračevanje, da reševalcem ni več treba delati pod aparati. Ampak glede na to, kje sta rudarja – to se namreč še ne ve –, bi to odkopavanje, reševanje lahko trajalo nekaj dni.
Kaj bi lahko povzročilo to nesrečo?
Vukelić: Premog oziroma lignit v Velenju, če zdaj govorim samo o krovnini, je pod neprepustno plastjo gline. To je en velik paket petih, desetih metrov debeline, mogoče tudi več. Nad tem so vodonosni peski. S kriteriji varnega odkopavanja je določeno, da se pritiski vode tam znižajo nekje do treh, štirih barov. Teoretično in v praksi je mogoče, da je tlak tudi več kot 40 barov, saj se je nesreča, kolikor je meni znano, zgodila na globini 470 metrov. Kot kaže: ta pojav je res nenavaden. Tega pojava še nismo doživeli v premogovniku, odkar pomnim, nekaj deset let. Ta mokra glina je bila ujeta v sloj premoga ...
... in ni bilo mogoče vedeti, da je ta glina tam?
Vukelić: Tako. Ujeta je v sloj premoga, ti procesi trajajo več milijonov let. In ko so z napredovalnim strojem, kombajnom, bagrom, s katerim se odkopava, prišli v to področje, so se te dinamične sile, ki so bile ujete, sprostile. Glina je dobesedno izbruhnila v odkop in zalila delovišče. Enajstim rudarjem se je uspelo umakniti, tri je pač ta glina zajela.
Se je mogoče zavarovati? Je mogoče sprejeti take varnostne ukrepe, da se kaj takega ne bi zgodilo?
Vukelić: V Premogovniku Velenje imajo visoke standarde. Tudi velenjska odkopna metoda velja tako v stroki kot v znanosti za primer dobre prakse, ki temelji na varnosti odkopavanja. Vendar to, kar je zajeto v premoškem sloju ... Dotoke vode in gline iz krovnine se da predvideti in se pred tem obvarovati, tako da teh nesreč dejansko ni. So pa težava izbruhi zajetega plina. Omenili ste že nesrečo leta 2003, ko se je zgodil izbruh metana in ogljikovega dioksida. Takrat sta bili dve smrtni žrtvi. Obstajajo še hribinski udari, to se velikokrat dogaja, ker se sproščajo napetosti v premogu, ko to odkopavamo.
Vlada bo odločala tudi o tem, kaj zdaj storiti. Slišali smo, da naj bi pomagali svojcem. Kaj še pripravlja vlada? Morda še strožje varnostne ukrepe, čeprav smo slišali, da je tako nesrečo težko predvideti?
Kumer: Najprej bo treba razrešiti, ali bo treba pomagati; hitro smo odgovorili, da bomo zagotovo pomagali. Moramo pa povedati, da ima samo podjetje določene ukrepe za pomoč svojcem, družini, že razvite. To niso sistemski ukrepi, kar je dobra novica, ne slaba, zaradi tega, ker te nesreče niso redne, so izredne. Strokovne službe pripravljajo načrt individualne pomoči trem družinam oziroma svojcem, ker so vse te tri družine v različnih situacijah. Gre za mlade družine. En rudar je starejši, 50 let, dva mlajša. Komunikacija je prilagojena trenutni situaciji, obveščanju, nudi se tudi psihološka pomoč. Potem pa je treba ugotoviti dejansko stanje, ki ga ima družina, potrebe, temu prilagoditi ukrepe, ki so že na voljo znotraj podjetja. Tukaj potem pride tudi skladno s korporativnim upravljanjem, ker to je podjetje v državni lasti, kje lahko vlada pomaga. Mi smo rekli, da bomo pomagali, kjer bomo lahko. Morajo pa to strokovne službe ugotoviti. Od kadrovskih štipendij, izobraževanja otrok, mogoče kakšnih posojil, vse, česar podjetju mogoče ne bo uspelo razviti. Obstaja tudi neka solidarnostna pomoč, ki je zelo dobro delujoč mehanizem znotraj podjetja. Skratka, veliko teh ukrepov je že na voljo. Treba bo pripraviti vse te individualne načrte in potem bo tudi vlada priskočila na pomoč.
Proizvodnja zdaj stoji. Kaj se bo dogajalo v prihodnjih dneh?
Kumer: Oglasil sem se že tisti večer, ko se je to zgodilo. Vse pohvale reševalcem, kako hitro so pristopili, saj to je utečen postopek ...
... in nevaren, smo slišali.
Kumer: Absolutno tudi z vsemi tveganji. Ravno zato je bila sprejeta skupna odločitev poslovodstva in strokovnih služb, da vse resurse, ki jih imajo od reševalcev, locirajo na to točko, da se čim prej pride do dveh ponesrečencev. Zato tudi ne zmanjšujemo tveganja na preostalih odkopih. To je ključno sporočilo, tudi konec koncev žalost, da ta strategija potrebuje nekaj časa, da se asimilira. Takoj, ko so razplinili, odvedli plin, dovedli sveži zrak, da se je vzpostavil transporter za odvoz materiala, se je to zgodilo. Načrt je bil, da se to opravi čez noč do desetih zjutraj, pa so vzpostavili hitreje, zaradi tega je bilo čutiti določeno spodbudno okolje. Danes to poteka cel dan in bo potekalo še naprej. Je pa ročno delo, kot je razložil strokovnjak, pogoji so zahtevni, ne gre za navaden material. Upam, da se bo to čim prej zgodilo, ker potem bo lahko šlo z več avtomatizma in strojnega dela naprej.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje