Nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot je v svojem zagovoru na sojenju v zadevi Istrabenz sredi marca dejal, da mu je prodajo spornega svežnja delnic Istrabenza priporočil Robert Šega. Pivovarna Laško je bila dolgo v izgubi, zato naj bi mu v drugi polovici leta 2006 Šega predlagal, naj te delnice proda.

Šega je na ljubljanskem okrožnem sodišču dejal, da mu je Šrot omenil, da želi nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar kupiti njihove delnice. Šega je nato poudaril, da je imel glede te prodaje decembra 2006 razgovor z nekdanjim Istrabenzovim svetovalcem Kristjanom Sušinskim.

"Kot sem razumel, sta bila Šrot in Bavčar obveščena o tem pogovoru s Sušinskim," je pojasnil Šega, ki trdi, da se je z izvornimi opcijskimi pogodbami seznanil avgusta 2007. "Bil sem zunanji svetovalec in sem pri določenih poslih svetoval. Kolikor sem razumel, je imel Šrot namen te delnice prodati. Tudi Kristjan Sušinski mi je to na pogovoru omenil. Pri prvi opcijski pogodbi nisem sodeloval, pri drugi pa sem slišal le nekaj osnov po telefonu," je poudaril Šega.

Opcijske pogodbe naj bi videl šele avgusta 2007 in takrat v njih ni opazil nekih nepravilnosti. Težava pa je bila le v tem, da izvedba pogodb ni bila opredeljena. Pojasnil je še, da mu ni znano, da bi s temi posli v Pivovarni Laško nastala kakšna škoda.

Šegovo pričanje naj bi bilo konstrukt tožilca
Bavčar je po koncu pričanja Šege povedal, da je bilo pričanje namenjeno konstruktu tožilca. Tako naj bi za celotnim poslom stal prav on in naj bi napeljeval Šrota, da naj bi odrejal vse ključne točke. "Pričanje Šege je potrdilo nasprotno. Pokazalo je, da ni bilo napeljevanja in da je bil posel popolnoma veljaven," je še dodal Bavčar.

Sušinski: Spreminjajoča se obtožnica je konstrukt
Na sojenju v zadevi Istrabenz je pričal tudi nekdanji Istrabenzov svetovalec Kristjan Sušinski, ki je zanikal storitev očitanih kaznivih dejanj in dodal, da je spreminjajoča se obtožnica navaden konstrukt.

Izpostavil je tudi, da nekdanjega predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota do očitanih dejanj sploh ni poznal in da ne obstaja niti en materialni dokaz, da bi z njim komuniciral. Ob tem je opozoril, da je sam decembra leta 2006 prodal svoje delnice Istrabenza in se vprašal, zakaj bi jih prodal, če bi vedel, da bodo leta 2007 pridobile 200 odstotkov svoje vrednosti.

Rast tečaja delnic so po njegovih pojasnilih povzročili nakupi delnic Istrabenza s strani KD Skladov, ne pa neka rast podjetja samega. Povedal je tudi, da je bil leta 2007 le pomočnik uprave in je bil upravi podrejen - nikakor pa ni bil topmenedžer, kar mu pripisujejo v obtožnici - in je takrat prejemal okrog 3.000 evrov neto plače.

Zanikal je tudi sume pranja denarja, saj naj bi bilo 3,5 milijona evrov na njegov transakcijski račun nakazanih kot nadomestilo za opcijske pogodbe z Microtrustom. Sušinski tudi ne razume, zakaj bi bilo lahko to pranje denarja, če ga je prejel na svoj račun in ga tudi porabil v Sloveniji za nakup nepremičnin. Izpostavil je, da nadomestilo iz opcijskih pogodb nima nobene povezave s prodajo Istrabenzovih delnic.