Prvi rop župnišča se je zgodil 24. decembra v Višnji Gori, drugi pa 30. januarja v Rovtah pri Logatcu, je na novinarski konferenci pojasnil vodja sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi (PU) Ljubljana Damjan Petrič. V obeh primerih so storilci duhovnika napadli, zvezali in s silo dosegli, da jim je povedal, kje hrani vrednejše predmete ter gotovino.

Po prejemu informacije o ropu župnišča v Rovtah je na teren odšlo več policijskih patrulj, ena pa je blizu Ljubljane opazila vozilo, ki je prihajalo iz smeri kraja dogodka in je ustrezalo opisu. Policisti so vozilo ustavili in nato ugotovili, da so v njem predmeti, ki bi lahko izhajali prav iz ropa v Rovtah.

V avtomobilu je bilo pet ljudi, ki so jih policisti pridržali. Vsi so odrasli slovenski državljani, stari od 18 do 46 let, doma z območja Novega mesta. Eden izmed njih je rop izvedel v času pogojne obsodbe.

Med kriminalistično preiskavo so policisti in kriminalisti ugotovili, da je vseh pet ljudi iz avtomobila sodelovalo pri ropu, zato so jih ovadili, preiskovalna sodnica pa je zanje odredila pripor.

Nekaj dni pozneje so po besedah vodje ljubljanskih kriminalistov prijeli še šestega storilca, ki ga sumijo, da je skupaj s še neznano osebo oropal župnišče v Višnji Gori.

Preiskava drugih vlomov v župnišča

Preiskavo nadaljujejo, saj obravnavajo še najmanj pet kaznivih dejanj vlomov ali poskusov vloma v župnišča, tako na območju PU-ja Ljubljana in drugod po Sloveniji. Med hišnimi preiskavami so po Petričevih besedah zavarovali številne predmete, za katere sumijo, da izhajajo iz storitev kaznivih dejanj, zavarovali so tudi sledi, na podlagi katerih bodo lahko našli preostale storilce.

Za kaznivo dejanje ropa je po kazenskem zakoniku zagrožena zaporna kazen od enega do 10 let, za rop, pri katerem sodeluje več ljudi, pa od enega do 15 let zapora.

Ropi so nevarna kazniva dejanja

Vodja oddelka za premoženjsko kriminaliteto v upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Benjamin Franca pa je navedel, da so premoženjska kazniva dejanja, med katera sodijo tudi ropi, najpogostejša kazniva dejanja, ki jih obravnava policija, saj predstavljajo kar 70 odstotkov vseh obravnavanih kaznivih dejanj. Načini in trendi izvedbe premoženjskih kaznivih dejanj se po besedah France skozi leta spreminjajo.

Če so vlomi takoj po tatvinah najpogostejše premoženjsko kaznivo dejanje, pa so ropi najnevarnejša in ogrožajoča oblika teh kaznivih dejanj. Kot je dejal Franca, državljane najbolj prizadenejo, saj zmanjšujejo občutek varnosti v skupnosti. Pri vlomu se storilci izogibajo stiku s žrtvijo, prilagodijo čas vloma temu, da ljudi ni v objektu, če jih zasačijo, pa pobegnejo. "Ko imamo opravka z ljudmi, ki so vajeni nasilja, pa se vlom lahko spremeni v rop," je opisal Franca.

Sodobni storilci premoženjskih kaznivih dejanj pri izbiri plena dajejo prednost denarju pred predmeti, ker je denar po pojasnilih France težje izsledljiv. Med izvedbo kaznivega dejanja redko govorijo, da se ne bi izdali. Kako nasilni so, pa je odvisno od temperamenta in stopnje pritiska. Strelno orožje po besedah France redkeje uporabijo.

Ropi župnišč so specifičen pojav

Vlomi in ropi župnikov so po njegovih besedah specifičen pojav. Storilci najraje izbirajo župnišča na samem. V preteklosti so tudi že obravnavali organizirane skupine, ki so se specializirale za vlome v cerkve, nazadnje leta 2016.

V zadnjih letih je policija obravnavala manjše število ropov po cerkvah. Nekaj več ropov je bilo 2015 (3) in 2016 (5). V letih 2018, 2020 in 2021 pa je policija obravnavala po en rop župnišč letno. V letih 2017 in 2019 pa ni bilo nobenega ropa v cerkvah oz. župniščih.

Vlomov v cerkve in župnišča je bilo nekaj več v letu 2016, in sicer 134. V zadnjih letih pa se število vlomov po podatkih policije giblje od 20 do 50 letno.

Policiji sicer uspe preiskati približno 45 odstotkov ropov in približno 33 odstotkov vlomov. Po besedah France so redno v stikih s Slovensko škofovsko konferenco ter duhovnikom svetujejo glede preventivnih ukrepov za osebno varnost in zaščito premoženja.