Zagovornik nekdanje novinarke Vesne Vuković, Jernej Radež iz odvetniške družbe Radež Varl, je po naroku pojasnil, da v konkretni zadevi Rok Snežič novinarje toži zaradi članka z naslovom Mrežo Dijane Đuđić uporabljali tudi kralji kriptopiramidnih shem, ki ga je portal objavil leta 2019. Vuković je proti zasebni tožbi vložila ugovor. To pomeni, da krivde ne priznava, je pojasnil. Zagovornika drugih dveh obtoženih, Primoža Cirmana in Tomaža Modica, se predobravnavnega naroka nista udeležila in sta sodišče prosila za preklic naroka.

Snežič je proti novinarjem portala Necenzurirano sicer vložil več zasebnih kazenskih tožb, v katerih jim očita kazniva dejanja razžalitve in žaljivih obdolžitev. Povod zanje so članki Necenzurirano o Snežičevih poslih v Sloveniji in tujini, povezavah z Dijano Đuđić in vlogi pri posojilu, ki ga je najela stranka SDS.

Snežič očitke iz člankov zanika in označuje za laži. Kot je dejal po obravnavi, portal objavlja ponavljajočo se zgodbo, da "jaz perem denar za Janšo, Orbana, Putina in takšne neumnosti". Obenem ga moti, da si, kot ocenjuje, portal s članki o njem "dviguje branost", za kar pa da sam ne prejema nobenega plačila. Zato se je obrnil na sodišče, pravi.

Po Radeževih besedah pa je obramba sodišču predlagala branje odredb ptujskega okrožnega sodišča in vlog slovenskega ter bosanskega pravosodnega ministrstva glede določenih dejavnosti, ki so bile izvedene z dvigovanjem gotovine. S tem namerava obramba dokazovati resničnost navedb v člankih portala Necenzurirano.

Obramba je, tako kot že v drugih primerih, predlagala tudi zaslišanje bosanskega preiskovalnega novinarja Avda Avdića, ki bi po Radeževih besedah pomembno prispevalo k ugotovitvi relevantnega dejanskega stanja. A Snežič temu znova nasprotuje, saj meni, da gre za neverodostojno pričo.

Snežičeve množične tožbe zoper novinarje portala Necenzurirano sicer veljajo za primer strateških tožb proti novinarjem, ki jih v tujini poznajo pod izrazom SLAPP-tožbe. Kot na svoji spletni strani navaja Pravna mreža za varstvo demokracije, sta glavna cilja takšnih tožb nadlegovanje in izčrpavanje tarč z namenom utišanja kritičnih glasov.