Turku je sodišče naložilo opravičilo, plačilo 3000 evrov odškodnine in prepoved ponavljanja trditev, sicer mu grozi 2000 evrov kazni, poroča Delo.

Turk je 13. junija 2011 v Reporterju med drugim zapisal, da je Pirjevec "stopil v nenavaden tip renegatstva: svoje ime je poitalijančil, četudi za to niso obstajali nobeni zunanji razlogi ali pritiski". Očital mu je, da je Pirjevec s tem storil "nasprotno od tega, kar je s primorskimi Slovenci počel fašizem". "Enainpetdeset let po požigu Narodnega doma v Trstu je objavil eno od svojih del in ga suvereno podpisal (kot vse preostale v tistem času) z Giuseppe Pierazzi," je zapisal.

Pirjevec je zoper Turka vložil tako zasebno kazensko kakor civilno odškodninsko tožbo. V kazenskem postopku leta 2014 je sodišče na prvi stopnji odločilo, da je Turk kriv razžalitve, sodbo je 2015 potrdilo tudi višje sodišče, a je nato vrhovno sodišče po zahtevi za varstvo zakonitosti Turkovega odvetnika Radovana Cerjaka marca 2016 sodbo spremenilo v oprostilno, češ da v Turkovem zapisu niso našli namena zaničevanja.

Na odločitev se je Pirjevec pritožil na ustavno sodišče, ki je aprila lani razsodilo, da je bil zapis do Pirjevca žaljiv, a zaradi ustavne prepovedi ponovnega sojenja za kaznivo dejanje, za katero je bil nekdo pravnomočno oproščen (ali obsojen), v pravnomočno oprostilno sodbo ni smelo posegati. Ugotovilo je lahko le, da so bile v kazenskem postopku Pirjevcu kršene človekove pravice.

Ustavno sodišče pa je lani poleti razveljavilo pravnomočno zavrnilno sodbo v civilnem postopku. Pirjevec je namreč proti Turku in podjetju Prava smer, ki je takrat izdajalo tednik Reporter, vložil tudi odškodninsko tožbo. Ljubljansko okrajno sodišče je aprila 2018, torej po odločitvi vrhovnega sodišča v kazenskem postopku, presodilo, da je bil Turkov zapis o Pirjevcu ponekod sicer oster, a da ni šel čez mejo dovoljenega. Takšno odločitev je potrdilo višje sodišče, vrhovno sodišče pa revizije ni dopustilo.

Pirjevčev pooblaščenec, odvetnik David Sluga, je z ustavno pritožbo izpodbijal tudi to sodbo in z njo uspel. Ustavno sodišče je sodbo razveljavilo in postopek vrnilo v ponovno odločanje na okrajno sodišče, ki je presodilo, da je bil zapis o Pirjevcu žaljiv in napisan z namenom zaničevanja.

Po mnenju sodišča gre namreč za žaljivo vrednostno sodbo, pri čemer je Turk uporabil termin, ki sporoča nekaj drugega, kot ustreza ugotovljenemu dejanskemu stanju in ga kot takega razume tudi povprečni bralec. Osrednje sporočilo članka o tem, da je Pirjevec renegat, namreč nima podlage v dejstvih, temveč kaže na zaničevalen namen, ki ga je mogoče razbrati tako iz naslova kakor iz besednih zvez oziroma načina izražanja, je po poročanju Dela navedlo sodišče.