Specializirano državno tožilstvo nekdanjima vodilnima v Novi KBM očita zlorabo položaja pri dveh poslih banke z Raščanovim podjetjem Monera z namenom, da bi ta pridobil veliko premoženjsko korist. Prvi se nanaša na odobritev domnevno neustrezno zavarovanega bančnega posojila Moneri leta 2008 v vrednosti 7,5 milijona evrov za financiranje nakupa dela delnic družbe Dela Revije, drugi pa na sklenitev kupo-prodajne pogodbe za terminski nakup delnic srbske družbe Proinvestments v višini nekaj več kot pet milijonov evrov, s čimer naj bi Raščan finančno pokril še drugi del delnic Dela Revij.

Specializirani državni tožilec Iztok Krumpak je med predstavitvijo obtožnice med drugim poudaril, da Monera v času odobritve bančnega posojila ni bila plačilno sposobna, ob sklenitvi pogodbe za delnice Proinvestments pa Raščan sploh ni bil njihov lastnik. "Ta kredit ne bi smel biti odobren in ni bil nikoli vrnjen," je zatrdil.

Vsi trije obtoženi so zavrnili krivdo že na začetku predobravnavnega naroka pred dvema letoma in tudi danes so vztrajali, da so očitki tožilstva nesmiselni in neutemeljeni. Matjaž Kovačič je v svojem zagovoru poudaril, da so ekonomski subjekti v osnovi namenjeni pridobivanju ekonomske koristi, funkcija banke pa je financiranje prebivalstva in gospodarstva, zato se mu zdi skrajno neprimerno, da se mora zaradi tega zagovarjati na sodišču. Glede konkretnega posla pa je pojasnil, da je bil kredit deset mesecev po domnevno sporni odobritvi poplačan in je banki s plačilom obresti prinesel korist v znesku 528.000 evrov. Podobno naj bi veljalo za pogodbo za delnice Proinvestments, s katero je Nova KBM po besedah Kovačiča zaslužila približno 170.000 evrov.

"Oba posla sta bila poplačana. To, da bo tožilstvo presojalo, komu lahko banka odobri kredit, je protiustavno," je poudaril. Omenil je tudi pravnomočno končan stečaj Monere, v katerem Nova KBM po besedah Kovačiča ni prijavila nobene terjatve. Tudi sicer meni, da bi moralo tožilstvo najprej dokazati, da je imela banka po omenjenih poslih terjatve do Monere, in šele potem to razčiščevati na sodišču. "Če tega ni, nima smisla nadaljevati tega kazenskega postopka," je dejal.

Tudi soobtožena Manja Skernišak je očitke označila za absurdne. Kot je dejala, je v svoji dolgoletni karieri na Novi KBM vedno delala strokovno in v korist banke. Tudi v primeru Monere so po njenih besedah potekali ustaljeni postopki. "Odobravanje kreditov je delo strokovnih služb in kreditnih odborov," je navedla.

Sama je bila sicer članica odbora, ki je odobril kredit Moneri, a je bil njen glas enakovreden glasovom preostalih članov, prav tako se o njem z Raščanom ni individualno pogovarjala, je povedala. Po njenih besedah so se zavedali, da je Monera stranka z nižjo bonitetno oceno, a so zato zahtevali temu ustrezna zavarovanja, ko so ta dobili, ni videla razloga za zavrnitev prošnje za posojilo. "Banka pri tem ni utrpela nobene škode. Zaslužila je nekaj več kot 700.000 evrov," je dejala.

Matej Raščan, ki mu tožilstvo očita pomoč pri kaznivem dejanju zlorabe položaja, je prav tako poudaril, da je bilo omenjeno bančno posojilo v celoti poplačano z delnicami Dela Revije, enako tudi kupnina za delnice Proinvestments.

Predobravnavni naroki v tem primeru so bili sklicani jeseni 2020. Zatem je sledilo razčiščevanje domnevne spornosti dela dokazov. Gre za datoteke z elektronsko pošto obdolženih, ki so bile zasežene med preiskavo v Novi KBM avgusta 2012. Takrat je primer vodila sodnica Barbara Nerat, zdaj pa Karmen Krajnc.