Policija je nepravilnosti pri lastninjenju Pivovarne Laško začela preiskovati leta 2008, jeseni leta 2009 pa se je zvrstilo več hišnih preiskav, v katerih je bil Šrot začasno pridržan. Leta 2010 je bila proti njemu vložena obtožnica zaradi nepravilnosti pri lastninjenju Pivovarne Laško, a jo je sodišče zavrnilo in uvedlo sodno preiskavo. Pozneje je tožilstvo znova vložilo obtožnico, ki pa je bila razdeljena na dva dela.

Prvi del, povezan s preprodajo delnic Istrabenza, je bil na ljubljanskem okrožnem sodišču končan z obsodilno sodbo, Šrotu pa je sodišče prisodilo pet let in 10 mesecev zaporne kazni. Zdaj je pred epilogom še sojenje, ki se nanaša na očitke o zlorabi položaja pri financiranju menedžerskega prevzema pivovarne.

Obramba zaradi spremembe obtožnice ogorčena
Tožilec Jože Kozina mu v tem delu obtožnice očita, da je Pivovarno Laško in njene hčerinske družbe oškodoval za več kot 100 milijonov evrov. Nekdanjemu direktorju Infonda Holdinga Matjažu Rutarju in nekdanji Šrotovi svetovalki Vesni Rosenfeld pa Kozina očita pomoč pri kaznivem dejanju. Rutar naj bi Šrotu dal na razpolago Infond Holding za zlorabo položaja, podpisal pa je tudi vse posojilne pogodbe, medtem ko naj bi Rosenfeldova prenašala Šrotova navodila vodilnim v skupini.

Tik pred koncem sojenja pa je Kozina spremenil obtožnico, ki Šrotu ne očita več, da je pridobil korist za družbo Atka-Prima in zase, temveč za družbi Center Naložbe in Infond Holding. Znižal se je tudi znesek očitane pridobljene koristi, ki ni več 109,15 milijona evrov, temveč 77 milijonov evrov. Tožilec meni, da je obtožnica v bistvenem delu enaka, obramba pa trdi nasprotno.

Kozina je spremembo obrazložil, da je višje sodišče v takih primerih odločilo, da storilci niso neposredno pridobili premoženjske koristi, ampak je to pridobil finančni holding, ki so ga obvladovali. Vrhovno sodišče je namreč v podobnem primeru obsojenega nekdanjega predsednika uprave Merkurja Bineta Kordeža prekinilo njegovo prestajanje zaporne kazni.

Obramba pa je bila zaradi spremenjene obtožnice ogorčena, saj se ji spreminjanje obtožnice po desetmesečnem sojenju in pred napovedjo konca dokaznega postopka ne zdi dopustno.

Obramba: Nimajo dokazov
Šrot je namreč kot prvi mož Pivovarne Laško in predsednik nadzornih svetov Pivovarne Union in Radenske v letih 2008 in 2009 izpeljal menedžerski prevzem Pivovarne Laško. Pozneje so družbe znotraj skupine, domnevno po njegovih navodilih, sklepale posojilne pogodbe s Šrotom povezanima družbama Infond Holding in Center Naložbe, vendar posojila nikoli niso bila poplačana v celoti. Ta denar naj bi porabili za servisiranje dolga, ki je bil ustvarjen z menedžerskim prevzemom. Obtoženi in njihovi zagovorniki so po drugi strani prepričani, da tožilec nima dokazov za obtožbe.

A po mnenju finančnega izvedenca Srečka Lavrenčiča se da posojila, ki so jih za v sojenje relevantnem času družbi Infond Holding dajale družbe iz skupine Laško in Center Naložbe, povezati s financiranjem prevzema pivovarne.

Ugotovil je tudi, da so pri izpeljavi Infondovega prevzema Pivovarne Laško vlogo začasnih prevzemnikov oz. t. i. slamnatih lastnikov odigrala tudi podjetja CPM, Fidina in Koto, Infond pa je posloval izključno z namenom nakupovanja delnic, saj je bilo drugih transakcij minimalno. Ali je bilo takšno početje tudi nezakonito, pa bo presodil senat, ki mu predseduje sodnica Vladislava Lunder.