"Razumem sporočilo te sodbe, da v Sloveniji živi še dva milijona ljudi, ki bi radi živeli od sadu svojega dela, ne pa pokrivali luknje moralnega hazarda posameznikov," je po izreku sodbe novinarjem dejal Kozina.

Prepričan je, da bo ob "vrhunskem vodenju postopka zapisana vrhunska sodba, ki pa bo tarča teženj, da bi jo spodkopali - ne samo obsojeni, tudi tisti, ki zdaj vedo, da se na tak način ne da prevzeti gospodarskih družb", je poudaril Kozina.

Po njegovem mnenju je Šrota pri njegovih dejanjih spodbujala tudi politika, saj je veljal za ikono nacionalnega interesa, in tudi politika nosi del krivde. "Dejstvo je, da so vsi drugi zatajili in zdaj kazenska pravda rešuje situacijo, ki bi jo lahko drugi prej preprečili," je opozoril.

Kozina se sicer strinja, da bo sodba Šrotu po pregledu na različnih instancah sodba za pravne sladokusce, pomembna z vidika vzpostavitve meje, kje se konča kreativno in kje manipulativno računovodstvo, z vidika finančne asistence, z vidika posojil in z vidika vključitve mnenj korporacijskih strokovnjakov.

Odvetnik s prstom kaže na sistem in zastraševanje
Šrotov zagovornik Blaž Kovačič Mlinar pa je napovedal, da se bodo borili naprej. Vložili bodo pritožbo in šli do konca, saj se bo nekoč izkazalo, da imajo prav, je prepričan. Po njegovem mnenju je sodnica Vladislava Lunder zelo plastično povedala, da je v prejšnjem obdobju sistem podpiral način menedžerskih prevzemov, kot je bil izveden v tej zadevi.
V poznejšem obdobju pa se je ta politika popolnoma spremenila. Po njegovih besedah gre zdaj zgolj za državno represijo nad istim posameznikom, ki ga je nekoč sistem poslal v višave, "zdaj pa se ga je vrglo v blato in so zoper njega mogoča vsa sredstva". To po njegovem mnenju kaže zgolj na brutalnost našega kazenskopravnega sistema.

A po njegovih besedah "je to zgolj prva runda". V primeru Istrabenz, ki je že pravnomočen, so vložili zahtevo za varstvo zakonitosti, je dodal. Prepričan je, da se bo nekoč izkazalo, da ravnanja pri financiranju prevzema pivovarne, "ki so bila takrat popolnoma dovoljena", ne morejo nenadoma postati kazniva. Da se sem vpletajo različni ideološki razlogi, npr. da je privatizacija kot takšna nezakonita in celo nemoralna, po besedah Kovačič Mlinarja presega vse meje, saj kazenski postopek ni namenjen reševanju takšnih družbenih težav.

Dodal je, "da se Šrota kaznuje kot najhujše kriminalce". Nadaljeval je, da gre za šolski primer sodbe "za zastraševanje vseh, ki bi kadar koli pokazali kakšno zasebno iniciativo". Zato bi se po njegovem mnenju morali vsi zamisliti nad tem, "da država uporablja kazensko pravo za urejanje razmer v gospodarstvu".

Za obsodbo Rosenfeldove premalo dokazov
Šrot je obsojen na štiri leta in dva meseca zapora. Šrot že prestaja skoraj šestletno zaporno kazen; enotna kazen znaša devet let in devet mesecev zapora.