Kot je v obrazložitvi sodbe pojasnila sodnica, so oprostilno sodbo morali izreči, ker kljub obsežnemu dokaznemu postopku tožilstvu ni uspelo dokazati trditev, da so obtoženi že ob sklenitvi 17,5 milijona evrov visokega posojila Zvonov projektni družbi I.J. Storitve za nakup delnic vedeli, da je ta prezadolžena in ji nikoli ne bo uspelo vrniti posojila.

Po njenih besedah je to, da je bila omenjena družba, ki sta jo Zvona angažirala za sklenitev nakupa večinskega deleža hrvaškega pristanišča, dejansko zgolj projektna družba, potrdil tudi izvedenec ekonomke stroke Drago Dubrovski, o tem pa so spregovorile tudi nekatere druge priče, zaposlene znotraj gospodarstva mariborske nadškofije – tudi nekdanji prvi mož tamkajšnjega cerkvenega gospodarstva Mirko Krašovec in že pokojna nekdanja direktorica Krekove družbe Roza Mlakar Kukovič. Tudi direktorji I.J. Soritev, ki so se izmenjavali na tem položaju, so bili iz krogov omenjenega sistema.

Če v času prevzemanja delnic in s tem povezanih posojilnih pogodb po mnenju sodnega senata naj ne bi bilo nezakonitosti, pa bi se te lahko dogajale leta 2013 ob stečaju omenjene projektne družbe. Sodišče je namreč zavzelo stališče, da bi takrat lahko prišlo do kaznivega dejanja oškodovanja upnikov, zlasti na račun obeh holdingov Zvon, saj omenjeno premoženje ni končalo v njuni stečajni masi, pač pa po nekaj verižnih poslih v lasti podjetja Dilucolo, ki je bilo v lasti mariborskega taksista Danijela Robnika.

Zavarovanje premoženja še za leto dni

Tudi zaradi razjasnitve teh okoliščin, predvsem pa ker sodba še ni pravnomočna, se je sodišče odločilo zavarovati premoženje še za leto dni, tako da formalni lastnik danes z delnicami, ki sicer po dokapitalizaciji pristanišča kitajskih vlagateljev, zdaj njegovih večinskih lastnikov, do konca postopka ne more razpolagati niti uveljavljati svoje volje na skupščini.

Specializirani državni tožilec Iztok Krumpak je za četverico obtoženih terjal zaporne kazni. Za prvoobtoženega, nekdanjega člana uprave Zvon Dva Ljuba Pečeta, je predlagal pet let zapora, saj naj bi imel glavno vlogo pri domnevno spornem poslu.

Po njegovem mnenju naj bi približno enako vlogo v omenjeni združbi odigrala oba direktorja Zvonov, Simon Zdolšek in Franc Ješovnik, za katera je sodnemu senatu pod vodstvom sodnice Danile Dobčnik Šoštarič predlagal po tri leta zapora, za članico uprave Zvona Ena Matejo Vidnar Stiplošek pa dve leti zapora.

Tožilec napovedal pritožbo

Krumpak je takoj po izreku sodbe napovedal pritožbo, saj je prepričan, da so razlogi sodišča za oprostilno sodbo napačni in popolnoma zgrešeni. Dejansko stanje je namreč popolnoma drugačno, senat pa je dokazno oceno po njegovem mnenju opravil popolnoma selektivno. "Dokazi niso bili upoštevani kot celota, pač pa le določeni fragmenti, na katerih so gradili svojo tezo o nedolžnosti," je dejal Krumpak.

Glede mnenja senata, da naj bi šlo kvečjemu za kaznivo dejanje oškodovanja upnikov, pa še to nekaj let pozneje, je tožilec dejal, da je takšna obtožba še vedno mogoča, bo pa pred tem počakal na pisno sodbo. Šele po tem se bo odločil, v kateri smeri bo nadaljeval, o tem, ali morda v tej zvezi teče kakšen predkazenski postopek, pa ni želel govoriti.

Medtem ko danes oproščeni izjav ob odhodu iz sodne stavbe niso želeli dajati, so bili s sodbo zadovoljni njihovi zagovorniki. Po besedah Pečetovega odvetnika Silva Godiča je bila odločitev sodišča pravilna in zakonita, zato je prepričan, da bo pri njej ostalo tudi po pritožbi tožilstva. Zagovornik Ješovnika, edinega od obtoženih, ki ga na izrek sodbe ni bilo, Rok Gerlovič, pa je dodal, da drugačne odločitve sploh ni moglo biti.

Zadeva se bo tako nadaljevala na višjem sodišču, medtem pa člana uprave Zvona Ena, Zdolška in Stiploškovo, skupaj z nekdanjim uslužbencem mariborske nadškofije Andrejem Mesarcem v kratkem čaka nadaljevanje sojenja, prav tako zaradi obtožb o zlorabi položaja, a tokrat pri poslih z nakupi argentinskih družb Sadowa in Elevadores, s katerimi naj bi za okoli tri milijone evrov oškodovali tudi že propadlo družbo Forš.