Na portalu 24kul.si je namreč neznani avtor 16. februarja 2016 objavil članek Seznam članov abortivnega lobija proti pravici do življenja, ki spodbuja usmrtitve nerojenih punčk in fantkov! V njem je navedenih 264 oseb in 13 organizacij, ki so podpisale pobudo za zaščito ustavnih pravic žensk. Obtožni predlog Strehovca bremeni, da je kot odgovorni urednik portala odobril objavo članka, v katerem so bili omenjeni podpisniki "žaljivo in posmehljivo označeni kot člani slovenskega abortivnega lobija, ki je odgovoren za splav 350.000 žensk".

Tadej Strehovec je na začetku sojenja na ljubljanskem okrajnem sodišču v več kot uro dolgem zagovoru pojasnil, da 24kul.si ni medij, ampak gre za predstavitveno spletno stran Zavoda za družino in kulturo življenja, katerega direktor je, predstavlja pa tudi platformo za različne nevladne organizacije, ki lahko svoja sporočila avtonomno objavljajo na spletni strani.

Avtorja članka, ki ga sicer pozna, ni želel razkriti. Kot razlog je v izjavi za medije pojasnil, da je bilo v zadnjih letih kar nekaj ljudi, ki so javno zagovarjali pravice nerojenih otrok, izpostavljenih medijskemu linču, pritiskom in žalitvam. Zatrdil pa je, da članka pred objavo ni videl.

Gre za objavo brez predhodnega nadzora?
Kot je pojasnila sodnica Polona Kukovec, je treba v tem primeru razčistiti, ali je šlo za objavo na spletnih straneh, ki uporabnikom omogočajo objave vsebin brez predhodnega nadzora. Sodni izvedenec računalniške stroke je po njenih besedah ugotovil, da s spletne strani tega ni mogoče razbrati, saj je to odvisno od tehnične zastavitve strani. Tako bodo na zaslišanje povabili tudi tistega, ki jo je postavil.

Tožilstvo je predlagalo tudi, da sodišče od ponudnika spletne strani iz Švice pridobi dnevniške datoteke, saj bi bilo z IP-naslovov mogoče identificirati osebe, ki so na dan objave članka dostopale do strežnika. Tako bi bilo razvidno, ali je Strehovec tega dne dostopal do članka, meni tožilstvo. Obramba se s tem ni strinjala. Sodišče bo odločitev o predlogu še sprejelo.

Kot je še pojasnil Strehovec, je bil članek objavljen po objavi prispevka o omenjeni ustavni pobudi v Mladini, kjer so se podpisniki sami izpostavili, zato njihova objava ne pomeni razkritja zasebnih stališč posameznikov. Te osebe so s podpisom pobude skupini državljanov, ki so molili za nerojene otroke pred ljubljansko ginekološko kliniko, odrekale pravico do svobode izražanja in verske svobode, je dejal in izpostavil katoliško doktrino, po kateri je splav umor.

Pravica do življenja in sovražni govor
"Članek je želel opozoriti na pravico do življenja vsakega človeka, kar pa ni sovražni govor ali spodbujanje sovražnega govora," je prepričan Strehovec. Tudi uporaba izraza slovenski abortivni lobi po njegovem mnenju ni žaljiva, saj je to po njegovih besedah v tujini v znanstvenem in medijskem prostoru uveljavljen izraz.

Strehovec meni, da mu je bila s krivičnim sodnim postopkom naklepno narejena škoda zoper dobro ime kot duhovnika in univerzitetnega profesorja, zaradi česar bo tudi zahteval odškodnino. Obtožba po njegovem mnenju ne vsebuje znakov kaznivega dejanja, saj ni bilo ogrožanja javnega reda in miru, ampak temelji na ravni osebne prizadetosti prič, ki imajo na voljo druga pravna sredstva. Obramba je med drugim predložila tudi pojasnila dveh policijskih postaj, da omenjene priče od objave članka do podaje ovadbe niso podale prijave sovražnega dejanja proti njim.

Tožilstvo je namreč v obtožnem predlogu za očitano kaznivo dejanje z zagroženo kaznijo zapora do dveh let zapisalo, da je objava članka v njem omenjene osebe razžalila in jim povzročila občutke zgroženosti, šoka, strahu in jeze, objavo so doživljali kot poseg v osebno integriteto in kot diskreditacijo v javnosti.

Na shodu v podporo več kot 300 ljudi
Pred današnjo obravnavo se je v podporo Strehovcu na shodu pred sodiščem zbralo od 300 do 400 ljudi, imeli so transparente z napisi Tudi jaz sem Tadej, Svoboda govora!, Za pravično sodstvo in Ženske smo za Tadeja.

David Tasić je v nagovoru dejal, da tožilstvo pripravlja proces, ki diši po verbalnem deliktu, in da gre za absurden proces, ki je izraz potrebe enega dela leve politike po izločitvi in utišanju katoliških intelektualcev.

Poskus zastraševanja članov Cerkve?
Da so zakonske osnove za to obtožnico nične, je na shodu poudaril tudi upokojeni nadškof Anton Stres. Gre za poskus zastraševanja članov Katoliške cerkve, katere nauk "odločno nasprotuje teorijam in ideologijam, ki zagovarjajo, da je umor nerojenega otroka moralno povsem dopustno dejanje". Shoda se je udeležil tudi predsednik SDS-a Janez Janša.

V zadnjih tednih so se sicer v javnosti vrstili izrazi podpore Strehovcu, med drugim so se oglasili ljubljanski nadškof Stanislav Zore, Slovenska škofovska konferenca, Svet katoliških laikov in slovenski izseljenski duhovniki.