Tožilstvo zakoncema Porić očita, da sta od leta 2013 dalje na spletu objavljala oglase za varuško za svoje otroke v Ljubljani. Čeprav lahko pri nas tako zaposlujejo le pravne osebe, sta obljubljala od 350 do 500 evrov plače, nastanitev in prehrano. Tako naj bi v državo zvabila najmanj deset žensk iz Srbije, BiH-a in Hrvaške, poročajo mediji.

Večinoma je šlo za revne ženske v stiski, doma brez možnosti zaposlitve, ki so iskale boljšo prihodnost. Ob prihodu v Ljubljano naj bi za precej nižje plačilo od obljubljenega ali pa celo brez njega delale vse dni v tednu, več kot 15 ur na dan.

Kot navaja Dnevnik, naj bi opravljale različna gospodinjska dela. Fikreta Porić naj bi bila do njih groba, verbalno in fizično, ter jim omejevala gibanje. Neredko naj bi spale na tleh, ena celo na balkonu. Telefonirati niso smele oz. je obtožena telefonirala v njihovem imenu. Ena od njih naj bi postala tudi žrtev spolnega nasilja.

Nekatere so pozneje pobegnile, dve pa sta se izmuznili s pretvezo, da jima je mož doma hudo zbolel. Policiste so o dogajanju obvestili iz društva Ključ. Ko so se tam oglasili, so nekatere izkoristile položaj in odšle, vendar je nekaj časa trajalo, da so policisti ugotovili, za kaj dejansko gre. Stekla je podrobnejša preiskava, ki je vključevala tudi prikrite preiskovalne ukrepe, na primer prisluškovanje in opazovanje. Porićeva so nato aretirali 20. aprila, zdaj sta v priporu.

Sodna izvedenka, imenovana že v času sodne preiskave, je za obtoženo ugotovila, da ima težave psihične narave. Vendar je v času kaznivih dejanj vedela, kaj počne, in se je imela pod nadzorom, torej je bila prištevna.

Izvedenec za "romsko populacijo"
Zagovornik obtožene Žiga Klun je na predobravnavnem naroku predlagal še izvedenca "za romsko populacijo", saj sta zakonca Porićeva pripadnika romske skupnosti. Obramba pa bo poskušala dokazati, da zakonca zaradi svojih kulturnih specifičnosti sploh nista vedela, da kršita zakon.

V Društvu Ključ so ob ponedeljkovem evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi opozorili prav na premalo zaznano problematiko zlorabljanja tujcev za prisilno delo. To je po njihovih opozorilih "ena od oblik trgovanja z ljudmi, ki ni dovolj dobro prepoznana, predvsem v smislu kazenskega preganja storilcev". Ti ljudje so žrtve predvsem ekonomskega nasilja, pogosto pa tudi psihičnega in celo fizičnega, so opozorili.