Množice prebežnikov z juga proti srednji in severni Evropi, katerih ščepec smo nedavno lahko okusili tudi v Sloveniji, so še vedno zelo aktualna tema. Še posebej zaradi dejstva, da bi se lahko ob zapiranju meja v sosednjih državah pripetil množični prihod prebežnikov na slovenske meje. Ali gre pri množičnih migracijah tudi za trgovino z ljudmi ali gre zgolj za tihotapljenje beguncev ter kako prepoznati žrtve trgovine z ljudmi, je skušal odgovoriti posvet, ki ga je pripravila medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi in vladni urad za komuniciranje.

Pri trgovanju z ljudmi po besedah Sandija Čurina z MNZ-ja, sicer nacionalnega koordinatorja za boj proti trgovini z ljudmi, v Sloveniji največkrat pomislimo na prisilno prostitucijo, vendar obstajajo tudi številni drugi primeri prisilnega dela. Vodja kriminalistov, specializiranih za pregon organiziranega kriminala, Tomaž Peršolja je pojasnil bistvene razlike med trgovino z ljudmi in tihotapstvom ljudi.

Tako so za trgovanje z ljudmi značilne tri faze. Najprej gre za pridobivanje žrtev, nato sledi prevoz na izbrano lokacijo ter izkoriščanje žrtve. Pri tihotapljenju ljudi pa si ljudje sami poiščejo kriminalne združbe, da jim pomagajo pri ilegalnem prehodu meje. "Žrtev tihotapstva si sama želi, da jo nekdo ilegalno prepelje iz točke A do točke B," je dejal in dodal, da pri sedanjem migracijskem valu še ne moremo trditi, da so vsi migranti žrtve trgovine z ljudmi. Njihova želja je bila, da pridejo v ciljne države, kjer pričakujejo boljše življenje kot v kriznih in vojnih območjih. Šele pozneje pa se bo videlo, ali bodo morda morale vračati denar, ki so si ga morebiti izposodile za potne stroške, na nehumane načine. To pa bodo morali preiskovati organi pregona ciljnih držav.

Trgovina z ljudmi pred našimi očmi
Vodja konzularne službe na MZZ-ju Andrej Šter je opozoril na drugo obliko trgovine z ljudmi, ki se odvija pred našimi očmi, izkoriščanje delavcev. "Verjetno ste šli mimo nemške ambasade, tam stojijo možakarji, ki čakajo, da jih bo nekdo odpeljal v Nemčijo. To je izkoriščanje ljudi in dajanje lažnih obljub," je opozoril Šter, saj so znani številni primeri, ko so posredniki odpeljali ljudi na delo v tujino, nato pa jim niso izplačali vsega dela, ki so ga opravili.

Šter je tudi povedal, da so uslužbenci nemškega veleposlaništva začeli vzpostavljati "red" pri izdaji dokumentov. Zaradi tega pa se po njegovih besedah že pritožujejo uveljavljena slovenska podjetja, ki so zaznala, da ne zaslužijo več toliko kot prej. Posebnost tovrstnega trgovanja z ljudmi je, da so skoraj vse faze (novačenje delavcev, prevoz, organizacije dela …) legalne, končni učinek pa je vse prej kot legalen.

Množica otrok brez starševskega spremstva
Franci Zlatar, ki se pri nevladni organizaciji Slovenska filantropija posveča migracijam, je razkril, da je med prebežniki veliko število otrok, ki potujejo brez spremstva staršev. Tako naj bi jih bilo po neuradnih podatkih celo več kot 100.000. V Sloveniji je lani za azil zaprosilo 65 otrok, letos pa 16.

"Opazili smo, da je bilo med begunci, ki so šli prek Slovenije, precej otrok, nekateri zelo mladi. Včasih so bili brez spremstva mladostniki od 15 let navzgor, zdaj pa so stari komaj 6 ali 7 let," je povedal. Večina jih je potovala s sorodniki ali pa zgolj z družinskimi znanci. Ob tem pa se tudi pojavlja dilema, kako identificirati morebitne primere trgovanja z ljudmi. Zato bi morali na točkah, kjer se prečkajo meje, ali pri nastanitvah sodelovati strokovnjaki za prepoznavanje žrtev trgovine z ljudmi.

Vodja azilnega doma Katarina Štrukelj je ob tem razložila, da prva identifikacija morebitnih žrtev trgovine z ljudmi poteka že pri zdravniškem pregledu ob vstopu v azilni dom. Tamkajšnji zdravniki namreč preverijo morebitne indikatorje, ali so bili prosilci za azil žrtve spolnega ali drugega nasilja in ali so v slabem psihičnem stanju. Prav tako pa pri oddaji prošnje za azil ob pomoči tolmača skušajo iz prosilca za azil izvleči čim več informacij, zakaj se je odločil za odhod, zakaj nima dokumentov, kar je pogost pojav pri prosilcih.

Med žrtvami številni moški
Katjuša Popović iz društva Ključ - centra za boj proti trgovini z ljudmi pa je opozorila, da pri trgovanju z ljudmi niso ogrožene le ženske in otroci, katerim se posveča največ pozornosti, temveč tudi moški. Predvsem v kriznih časih skušajo poskrbeti za svojo družino. Zato se dogaja, da so najbolj izkoriščani. "Obstajajo programi pomoči za ženske in otroke, za moške pa jih je zelo malo." Vsem je skupno, da so ranljivi. "Prisilno delo, prisilna prostitucija, prisilno beračenje, prisilne poroke, nelegalna trgovina z organi in krvjo, nelegalne posvojitve, služabništvo," pa je po njenih besedah le nekaj oblik izkoriščanja pri trgovini z ljudmi.