Dogovor, ki naj bi ga sklenili, v zameno za pomoč pri zajezitvi toka prebežnikov v Evropsko unijo predvideva tri milijarde evrov pomoči Turčiji in pospešen proces vizumske liberalizacije. Turčijo naj bi uvrstili na seznam varnih držav izvora, kar naj bi olajšalo vračanje turških državljanov, neupravičenih do mednarodne zaščite.

V zameno za vizumsko liberalizacijo naj bi Turčija okrepila nadzor meje, tudi z boljšim sodelovanjem z Grčijo. Grški premier Aleksis Cipras je ob tem že dejal, da je Grčija pripravljena sodelovati s Turčijo na podlagi mednarodnega prava. Od Turčije se pričakuje tudi dosledno izvajanje sporazuma o vračanju nezakonitih prebežnikov, ki so v Unijo prišli iz Turčije.

S turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom se je v Ankari pogajala delegacija Evropske komisije pod vodstvom prvega podpredsednika Fransa Timmermansa, sodeloval pa je tudi komisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannes Hahn.

Voditelji naj bi sprejeli sklepe o sodelovanju s Turčijo
Načelni dogovor iz Ankare bo zdaj predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker predstavil na večerji voditeljev Unije v Bruslju, kjer bodo sprejeli sklepe o sodelovanju s Turčijo. Voditelji naj bi se zavzeli za hitro sprejetje akcijskega načrta s Turčijo na podlagi vzajemnih zavez, kar naj bi prispevalo k pospešitvi načrta za vizumsko liberalizacijo, a konkretnejših zavez naj ne bi sprejeli. Izrazili naj bi tudi pripravljenost na okrepitev političnega in finančnega sodelovanja.

V dogovoru naj bi se zavezali tudi k oživitvi zastalih pristopnih pogajanj Turčije in Evropske unije z odprtjem več poglavij, tudi poglavje o pravosodju. Zadnje poglavje je Turčija odprla novembra 2013.

T. i. hotspoti naj bi bili pripravljeni do konca novembra
Voditelji bodo pregledali tudi izvajanje že sprejetih ukrepov, kot je načrt za premestitev 160.000 beguncev znotraj Unije in vzpostavljanje središč za obravnavo beguncev (hotspotov) v Italiji in Grčiji, ki naj bi bili pripravljeni do konca novembra. Pregledali bodo uresničevanje zaveze za krepitev finančne pomoči tretjim državam in mednarodnim organizacijam, ki je precej pod pričakovanji, nezadosten pa je tudi odziv članic na poziv agencije za zunanje meje Frontex in azilnega urada EASO k okoli 1.000 dodatnim strokovnjakom.

Voditelji bodo razpravljali tudi o vojni v Siriji, ki se stopnjuje, vojaško posredovanje Rusije v državi pa je še zapletlo mednarodna prizadevanja za rešitev vojne. Evropa, ki se spoprijema z najhujšo begunsko krizo po drugi svetovni vojni, lahko tako v prihodnje po vsej verjetnosti pričakuje še na milijone prebežnikov.

Orban se bo odločil o zaprtju meje
Pred začetkom vrha voditeljev Unije je madžarski premier Viktor Orban povedal, da se bo po pogovorih z evropskimi voditelji na nocojšnjem vrhu odločil, kaj bo naredil v zvezi z napovedano zaporo meje med Hrvaško in Madžarsko. Dejal je, da bi Budimpešti najbolj ustrezalo, če bi Evropska unija branila svoje meje v Grčiji, kjer v Unijo po prečkanju Sredozemskega morja vstopa na tisoče prebežnikov, predvsem z Bližnjega vzhoda. "Evropa bi morala zapreti mejo med Grčijo in Turčijo ali grško mejo proti Evropski uniji," je dejal Orban.

Če Evropska unija tega ne bo zagotovila, bo madžarski premier v petek zjutraj sprejel dokončno odločitev glede zaprtja meje med Hrvaško in Madžarsko. "Meja je lahko zaprta v eni uri, če bo treba," je še povedal Orban.

Višegrajska skupina bo zaščitila mejo s Srbijo
Pred zasedanjem voditeljev so se premierji štirih držav članic Višegrajske skupine - Madžarske, Češke, Slovaške in Poljske - ločeno sestali in se dogovorili, da bodo s skupnimi močmi zaščitili mejo Madžarske s Srbijo. Slovaška in Češka sta že napovedali, da bosta na omenjeno mejo poslali po 50 policistov, oboroženih ter s polno opremo in vozili, zdaj pa je med 60 in 70 policistov s posebno opremo obljubila tudi poljska vlada. Češka in Slovaška sta obljubili tudi napotitev svojih vojakov na Madžarsko.

Hrvaški so voditelji zagotovili, da se ne rabi počutiti ogrožene, saj bodo tuji policisti patruljirali le ob madžarsko-srbski meji. Je pa res, da bodo na ta način razbremenili madžarske policiste, da se bodo lahko ti bolje posvetili varovanju madžarsko-hrvaške meje.

Ograja na meji s Hrvaško je končana
Madžarska vlada je medtem sporočila, da je dokončala gradnjo ograje na meji s Hrvaško, da bi tako omejila pritok prebežnikov. "Vojska in policija sta zdaj pripravljeni, da zapreta mejo, ko bo sprejeta dokončna odločitev," je povedal vodja kabineta madžarskega premierja Janoš Lazar. "Vlada je pripravljena in sposobna zapreti mejo s Hrvaško ter jo fizično zaščititi na podlagi pravnih predpisov," je še dodal.

Potem ko je Madžarska, kamor je letos prišlo že 378.000 prebežnikov, zaprla svojo mejo s Srbijo, se je val prebežnikov usmeril proti Hrvaški, ki pa prebežnike usmerja na Madžarsko ter od tam naprej proti Avstriji in Nemčiji. Če se Madžarska odloči, da bo zaprla mejo s Hrvaško, se bo tok prebežnikov najverjetneje usmeril proti Sloveniji.