Notranji ministri EU-ja so v Luksemburgu namreč razpravljali o krepitvi nadzora zunanje meje Unije, končan pa je prvi dela zasedanja. Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je dejal, da je EU na pomembnem razpotju, in sicer ali naj upravljanje zunanje meje ostane v nacionalni pristojnosti ali naj se premaknemo k skupnemu nadzoru.

V praksi je treba zagotoviti "več Evrope", je dejal komisar, komisija pa bo po njegovih besedah predloge predstavila do konca leta. Komisija je sicer v preteklosti že sporočila, da načrtuje predlog za vzpostavitev skupne evropske obalne in mejne straže.

Svarila pred notranjimi mejnimi kontrolami
Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je poudaril, da bo EU brez zavarovanih zunanjih meja postal prepreden z notranjimi mejnimi kontrolami, tega pa si ne želi. Tudi luksemburški minister Asselborn je dejal, da bo schengenski mejni sistem preživel le, če bodo zunanje meje zavarovane.

Načrt za krepitev nadzora zunanje meje Unije med drugim vključuje kadrovsko in finančno okrepitev Frontexa, ki naj bi igral pomembno vlogo v teh prizadevanjih, na primer s silami za hitro posredovanje na zunanji meji. Te so sicer uporabili le enkrat, pred petimi leti na zahtevo Grčije pri krepitvi nadzora meje s Turčijo, je poročal Radio Slovenija.

Frontex in evropski azilni podporni urad (EASO) sta članice Unije pozvala, naj prispevajo dodatne strokovnjake za opravljanje dodatnih nalog v begunski krizi. Rok za prijavo se izteče 16. oktobra. Frontex potrebuje 670 strokovnjakov, EASO pa nekaj manj kot 400.

Slovenija v okviru Frontexa letno napoti od 40 do 50 obmejnih policistov, dodatnih napotitev pa ne načrtuje. V EASO pa bo napotila enega strokovnjaka, je pojasnil državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga.

Glede na podatke evropske agencije za zunanje meje Frontex so od januarja do avgusta sicer našteli več kot 500.000 ljudi, ki so skušali nezakonito prečkati zunanjo mejo Unije. Polovica teh ljudi je to poskušala storiti po t. i. balkanski poti.

"EU naj bo uspešnejši pri vračanju ljudi"
EU mora biti uspešnejši pri vračanju prebežnikov, še meni komisar za migracije Avramopulos. Kot je dejal, je vračanje tistih, ki nimajo pravice ostati v Evropski uniji, druga plat soočenja z migrantskim pritiskom, je za Radio Slovenija poročal Matjaž Trošt.

Po podatkih Evropske komisije za leto 2013 se je namreč manj kot 40 odstotkov tistih, ki bi se morali vrniti v svojo državo, domov tudi dejansko vrnilo. Avramopulos je govoril tudi o delitvi bremen med državami. Prvi begunci iz programov premestitev 160.000 ljudi - gre za 16 Eritrejcev - bodo iz Italije na Švedsko premeščeni jutri, v Italiji pa so vzeli njihove prstne odtise in preverili ustreznost njihovih prošenj za azil.

Ministri so med drugim sklenili, da morajo države članice okrepiti zmogljivosti za pridržanja oseb pred vračanjem in doma zagotoviti ustrezna sredstva, tako finančna kot kadrovska, za identifikacijo in vračanje nezakonitih migrantov.

Migrante, ki vstopajo nezakonito, želijo poslati nazaj
Eden glavnih izzivov za EU je ločiti begunce od ekonomskih migrantov, saj želi Unija nezakonite migrante poslati nazaj. "Ljudem, ki potrebujejo zaščito, lahko pomagamo le, če tisti, ki je ne potrebujejo, ne pridejo oziroma se hitro vrnejo domov," je dejal de Maiziere.

Ministri naj bi se zavzeli za ravnovesje med spodbudami in pritiskom, kar pomeni, da bi imele tretje države, ki bi sodelovale in sprejemale nazaj svoje državljane, v zameno določene koristi na drugih področjih.

Ločevanje beguncev od migrantov v t. i. hotspotih
Begunce od ekonomskih migrantov bi oblasti ločevale v t. i. hotspotih, centrih na vstopnih točkah v EU-ju, torej v Grčiji in Italiji, kjer bodo begunce registrirali, jim odvzeli prstne odtise in jih razporedili. Tiste, ki bi lahko bili upravičeni do begunskega statusa, bi nato namestili v drugih članicah EU-ja. S tem želijo zmanjšati breme Grčije in Italije ter preprečiti, da bi prebežniki nenadzorovano nadaljevali pot proti zahodni Evropi.

Avstrijski kancler Werner Faymann ob tem opozarja na zamujanje pri vzpostavljanju teh centrov. "Središča za obravnavo prebežnikov, t. i. hotspoti, kot jih na svojih zunanjih mejah načrtuje Evropska unija, še zdaleč niso pripravljena," je dejal Faymann, ki je obiskal enega izmed središč za obravnavo prebežnikov, ki se postavlja na grškem otoku Lesbos. "Glede časovnice in organizacije središč ni nič premišljeno, obstaja še veliko pomanjkljivosti. Veliko več je treba narediti," je opozoril in dejal, da je cilj EU-ja, da bi bila ta središča pripravljena do konca novembra, nerealen. "Da bi bila središča pripravljena do konca leta, bi potrebovali osrednjo koordinacijo, občutno več sredstev in osebja," je še povedal Faymann.

Vračanje skoraj pol milijona ljudi?
Britanski časnik Times je v sredo ob sklicevanju na skrivni načrt Evropske komisije sicer pisal, da naj bi članice EU-ja v prihodnjih tednih vrnile 400.000 t. i. nezakonitih migrantov. V komisiji so v odzivu na poročanje sporočili, da ne vedo, od kod se je pojavila ta številka, in da je končna številka odvisna od tega, kako učinkovito bodo članice izvajale politiko vračanja.

EU želi politiko vračanja oseb okrepiti tudi z uvedbo seznama varnih držav izvora, na katerem naj bi bile države t. i. Zahodnega Balkana in Turčija, a se pri tej zapleta, saj imajo nekatere članice pomisleke, ali sodi na ta seznam.

Angela Merkel kritična do vzhodnoevropskih držav
Nemška kanclerka Angela Merkel je na sredinem srečanju Evropske ljudske stranke v Strasbourgu kritizirala odziv vzhodnoevropskih držav na prihod prebežnikov. Kot je dejala, jo žalosti, ker prav tisti, ki se imajo za srečne, da so bili priča koncu hladne vojne, zdaj mislijo, da se lahko držijo povsem stran od določenih dogodkov globalizacije. "Vzhodnoevropejci, in sebe štejem za Vzhodnoevropejko, smo izkusili, da osamitev ne pomaga," je povedala Angela Merkel.

"Zavračanje sprejetja beguncev kot stvar načelnosti je - oprostite mi, ker sem tako odkrita - nevarno za Evropo," je dejala nemška kanclerka, ki je bila še posebej kritična do držav, ki so sprejem beguncev orisale kot nevarnost za religijo. "Ko nekdo reče: to ni moja Evropa, ne bom sprejel muslimanov (...) potem moram reči, da se o tem ne da pogajati." Po njenih besedah bi evropski voditelji izgubili verodostojnost, če bi razlikovali med muslimanskimi in krščanskimi begunci. "Kdo smo potem mi, da branimo kristjane po svetu, če pravimo, da ne bomo sprejeli muslimana ali mošeje v naši državi. To ne gre," je dejala.

Posebej kritična je bila do vlade madžarskega premierja Viktorja Orbana in postavljanja ograj na meje. "Tudi zid Nemške demokratične republike je padel, padel je pred 25 leti in takrat smo bili vsi srečni. Preprosto ga ni bilo mogoče ohranjati. In tako tudi Evrope ne bo mogoče preoblikovati v trdnjavo. To ne bo delovalo."

Vzhodnoevropske države so v zadnjih tednih sicer ostro nasprotovale nemški politiki do beguncev. Poudarjale so, da mora EU bolje zavarovati svoje meje. Nemška kanclerka je bila zaradi pristopa do beguncev - najprej se je odločila za odprtje nemških meja prosilcem azila, nato pa se zavzela za ostrejši nadzor - tarča kritik tudi v domovini.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: Slovenija Srbiji obljubila pomoč pri reševanju begunske krize