"Kljub strahovom številnih gradnja Evropske unije ni zmanjšala naše raznolikosti, ampak jo je še obogatila," je svoj zgodovinski govor v Evropskem parlamentu začela nemška kanclerka Angela Merkel. S poklonom evropskemu povezovanju in pozivi, da danes bolj kot kadar koli do zdaj potrebujemo "več Evrope" in enoten EU, je požela vrsto glasnih aplavzov.

Gre za zgodovinski in zelo simboličen dogodek, saj sta voditelja največjih evropskih gospodarstev do zdaj le enkrat skupaj obiskala Evropski parlament - po padcu Berlinskega zidu novembra 1989, ko sta poslance nagovorila tedanji nemški kancler Helmut Kohl in francoski predsednik Francois Miterrand.

Kritika zastarele dublinske uredbe
Kanclerka je v nagovoru odprla številne teme, od Ukrajine do prihodnosti skupne evropske valute, največ časa pa je posvetila begunski krizi in poudarila, da je rešitev te "preizkus zgodovinskih razsežnosti za Evropo" in "naloga Evrope, naloga za ves svet". Med drugim je izpostavila, da je treba nagovoriti korenine zdajšnje krize, z vojno v Siriji na prvem mestu, in ustaviti naval ljudi na meje EU-ja. Obenem je posvarila, da moramo begunce videti kot posameznike, in ne kot anonimno množico, in vztrajati pri visokih standardih spoštovanja človekovih pravic.

Ob tem je izpostavila ključno vlogo Turčije v begunski krizi in ji priznala, da opravlja "izredno delo", ko gosti dva milijona beguncev, a zdaj potrebuje močnejšo podporo EU-ja.

Obstoječi dublinski sistem je kritizirala in ga označila kot zastarel ter pozvala k mehanizmu, ki bo breme z begunci pravično porazdelil med članice EU-ja.

Hollande: Evropa se je odzvala prepočasi
"Evropa je priča novim tragedijam in dramam, ki pred nas postavljajo velike izzive," pa je svoj govor začel francoski predsednik Francois Hollande in nadaljeval, da smo v zadnjih letih v Uniji priča zaporedju kriz - po gospodarski in finančni je sledila socialna z milijoni brezposelnih mladih, zdaj pa smo ob navalu beguncev soočeni še s humanitarno.

Priznal je, da se je Evropa na begunsko krizo odzvala počasi in predolgo ni uvidela, da bodo tragedije na Bližnjem vzhodu in v Afriki imele posledice tudi zanjo samo. Prav zato morajo po njegovih besedah države v teh težkih časih izkazati "solidarnost, odgovornost in odločnost ...". "Edina rešitev je močna Evropa in le skupaj lahko evropske države ohranijo svojo resnično suverenost, ne pa vsaka zase," je poudaril in posvaril, da bi bil propad schengna "tragična napaka".

"Nacionalizem pomeni vojno"
Hollande je posvaril, da bo neukrepanje v Siriji vodilo v le še hujše nasilje in sčasoma v "totalno vojno" na Bližnjem vzhodu. "To, kar se dogaja v Siriji, zadeva Evropo, to, kar se dogaja, bo še dolgo določalo ravnotežje v celotni regiji," je dejal. "Potrebujemo ne manj, ampak več Evrope, sicer bomo priča koncu Evrope," je nadaljeval in spomnil na besede enega svojih predhodnikov, Francoisa Miterranda, da "nacionalizem pomeni vojno", ter požel glasen aplavz.

Pri spopadanju z gospodarskimi in finančnimi težavami v območja evra je Hollande pohvalil grškega premierja Aleksisa Ciprasa in poudaril, da bi odločitev ne pomagati Grčiji pomenila vdajo in poraz za EU. Odločno se je zavzel za utrditev in poglobitev območja z evrom.

Verjetno najglasnejši aplavz danes pa si je francoski predsednik prislužil ob koncu, ko je odgovarjal na pripombe evropskih poslancev in ob tem ostro napadel evroskeptike z vodjo skrajno desne francoske Nacionalne fronte Marine Le Pen na čelu. "Edina pot za tiste, ki ne verjamejo v Evropo, je, da zapustijo Evropo. Druge poti ni," jim je zabrusil.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: EU začenja operacijo iskanja in uničevanja tihotapskih ladij