Gre za drugo fazo operacije proti tihotapcem ljudi, s katero želi EU ustaviti tihotapljenje prebežnikov in beguncev iz Severne Afrike v Evropo prek nevarne morske poti, ki je mnogi od njih ne preživijo.

Misijo EUNAVFOR so konec septembra preimenovali v Sophio. V prvi fazi so se zbirali podatki, zdaj pa bodo sodelujoče države s pripadniki varnostnih sil, ladjami in letali lahko tudi uničevale in zasegle ladje ter aretirale tihotapce.

Operacija ima sedež na vojaškem letališču v Rimu in je dobila ime po somalijski deklici, ki se je rodila na ladji med operacijo, potem ko so njeno mater 22. avgusta rešili v eni izmed iskalnih akcij pred obalo Libije.

Drugo fazo operacije so članice EU-ja odobrile sredi septembra in v njej sodeluje 14 držav, med njimi tudi Slovenija z večnamensko ladjo Triglav s posadko ter do 12 pripadniki operativnega poveljstva operacije, poveljstva sil in mobilne vojaške bolnišnice (ROLE 2).

Omejitve v primeru aktivnega odpora
Slovenska vlada je ob potrditvi sodelovanja v Sophii sprejela tudi določene nacionalne omejitve, če bi tako imenovana skupina za vkrcanje v okviru posadke Triglava naletela na aktiven odpor. V tem primeru ji je prepovedano, da izvede postopek vkrcanja in pregled plovil.

Večnamenska ladja Triglav bo v operacijo Sophia v Sredozemskem morju predvidoma odplula v drugi polovici meseca, verjetno 16. oktobra, čeprav je bilo sprva predvideno, da bo ladja na misijo odšla do 10. oktobra, a bo zaradi priprav in pregleda oborožitve odplula kasneje.

"Dolžni smo, da ladjo pošljemo kot vojaško ladjo, opremljeno z vsemi sredstvi," je povedal tiskovni predstavnik slovenske vojske Simon Korez in dodal, da so remont Triglava opravili v Italiji.

V Sophii sodelujejo še Italija, Velika Britanija, Nemčija, Grčija, Francija, Luksemburg, Španija, Belgija, Finska, Madžarska, Litva, Nizozemska in Švedska.

Usklajevala jih bo posadka italijanske ladje Cavour. Na čelu misije je italijanski admiral Enrico Credendino. Poleg ladij bodo sodelujoče države za Sophio namenile tudi letala, helikopterje, brezpilotnike in podmornice.

Potreben je boj proti kriminalcem v Evropi
Letos se je prek Sredozemskega morja proti Evropi podalo več kot 130.000 prebežnikov, od katerih jih je več kot 2.700 utonilo v morju. Večina prebežnikov se je sicer v zadnjih mesecih podala prek t. i. balkanske poti, ki vodi iz Turčije do Grčije in od tam proti zahodnim članicam EU-ja.

Eugenio Ambrosi iz Mednarodne organizacije za migracije (IOM) je opozoril, da operacija ne bo uspešna, če se EU ne bo začel boriti tudi proti kriminalnim združbam v Evropi, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi in tudi z nezakonito trgovino z orožjem in mamili.

Tihotapljenje ljudi je po njegovih besedah postal drugi najdonosnejši kriminalni posel za tihotapljenjem orožja, v vseh teh tihotapskih mrežah pa večinoma sodelujejo isti ljudje.