EU se je za vzpostavitev vojaške pomorske operacije za uničenje poslovnega modela tihotapcev z ljudmi v Sredozemlju z imenom EUNAVFOR Med odločil sredi maja. Prva faza operacije, ki so jo zdaj odobrili ministri, se nanaša na nadzor in pregled delovanja mrež tihotapcev in trgovcev z ljudmi v osrednjem južnem Sredozemlju ter proučevanje finančnih poti tihotapcev. Sredozemlje naj bi nadzirali s plovili, letali in brezpilotnimi letalniki, s tem pa naj bi posredno krepili operacije iskanja in reševanja migrantov na morju. Prve ladje in letala naj bi bili v pripravljenosti v enem tednu.

Visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini je zagotovila, da se je Unija hitro odzvala na begunsko krizo na svojih južnih obalah. "Navdušena sem nad soglasjem in hitrostjo, s katero smo to pripravili," je Mogherinijeva dejala ob začetku zasedanja zunanjih ministrov, kjer so podprli začetek prve faze operacije.

V prvi fazi bo sodeloval tudi Triglav
Zunanji minister Karl Erjavec je po zasedanju povedal, da se prva faza osredotoča na preprečevanje nezakonitih migracij in na pomoč, če pride do težav. Po njegovih besedah je vlada že predlagala, da bi v tej prvi fazi, ki je bolj humanitarne narave, sodelovala slovenska večnamenska vojaška ladja Triglav. A ladja bo po besedah zunanjega ministrstva lahko na voljo šele od novembra dalje, saj bo do takrat opravila redni servis.

Erjavec meni, da bo to največ, kar bo Slovenija ponudila pri tej operaciji. "Lahko ponudimo še osebje, zlasti ko gre za delovanje v poveljstvih, saj imamo tu izkušnje. Mogoče lahko pomagamo tudi v delu, ko gre za policijske operacije. Ne bomo pa sodelovali v kakšnih vojaških akcijah proti kriminalnim združbam," je povedal Erjavec.

Za vojaško operacijo Unija potrebuje mandat
Za začetek izvajanja druge in tretje faze, ki se nanašata na iskanje, zaseg in uničenje sredstev tihotapcev, torej vojaško operacijo, pa bi Unija potrebovala pravno podlago v obliki povabila odgovorne vlade v Libiji, saj gre za uničevanje in prestrezanje plovil v njenem morju, ali pa v obliki širokega mandata Združenih narodov. Obseg operacije bo odvisen od tega, kakšen mandat bo Unija dobila.

Več držav Evropske unije naj bi že obljubilo sodelovanje v operaciji, ki bo zahtevala ladje, brezpilotna in druga vojaška letala. Kot je že maja povedala slovenska obrambna ministrica Andreja Katič, bi lahko Slovenija v operaciji sodelovala v poveljstvu v Rimu, z ladjo Triglav in s pravno ali kakšno drugo specializirano pomočjo.

Juncker: Komisija bo vztrajala pri kvotah
Operacija je del celovite migracijske strategije, ki vključuje takojšnje ukrepe za reševanje ljudi v morju in ukrepe za odpravo vzrokov za nezakonite migracije. Kot je iz Bruslja poročal Matjaž Trošt, med državami članicami še vedno poteka razprava o vzpostavitvi kvot za delitev bremen za sprejem beguncev. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je ob tem posvaril, da minute molka in ogorčenje zaradi smrti na morju niso dovolj in da bo komisija vztrajala pri kvotah.

Sankcije proti Rusiji najmanj do januarja prihodnje leto
Ministri so potrdili tudi dogovor o podaljšanju gospodarskih sankcij proti Rusiji zaradi razmer na vzhodu Ukrajine do konca januarja prihodnje leto, ki so ga prejšnji teden dosegli veleposlaniki članic pri Evropski uniji. Bruselj je z gospodarskimi sankcijami precej močno udaril po bančnem, naftnem in obrambnem sektorju Moskve. Skupaj z ZDA pa je EU opozoril, da bodo sledile še ostrejše sankcije, če Rusija ne bo izpolnila svojih obljub in vplivala na proruske separatiste, ki se na vzhodu Ukrajine borijo proti ukrajinskim silam.

Erjavec poudaril potrebo po dialogu strani v Makedoniji
Ministri so razpravljali tudi o političnih razmerah v Makedoniji. Erjavec je izrazil zaskrbljenost nad razmerami v tej državi in poudaril potrebo po nadaljevanju političnega dialoga. Pojasnil je, da v mediaciji med političnimi strankami v Makedoniji sodelujeta slovenski evropski poslanec Ivo Vajgl in evropski komisar za širitev Johannes Hahn.

Makedonski politični voditelji so se 2. junija dogovorili, da bodo aprila 2016 izvedli predčasne parlamentarne volitve. Glede na ta dogovor bi se opozicija vrnila v parlament, katerega delo bojkotira, prav tako pa bi volitve organizirala prehodna vlada. A končni dogovor nato ni bil podpisan. Erjavec je povedal, da čakajo, da se do konca meseca podpiše skupna izjava o spoštovanju tega dogovora.

Ministri so razpravljali tudi o energetski diplomaciji za doseganje skupnih ciljev EU-ja na področju energetske politike in energetske varnosti.

Z generalnim sekretarjem Združenih narodov Ban Ki Munom so ministri govorili tudi o sodelovanju med EU-jem in ZN-om ter o krizah v Siriji, Libiji in Jemnu. Ob robu je potekala tudi pristopna konferenca s Črno goro, ki naj bi odprla nova pogajalska poglavja.