Slovenija naj bi po bruseljskih izračunih sprejela 297 ljudi iz Italije in 198 iz Grčije, kar je skupaj 495. To pomeni, da bo na Slovenijo padel 1,24-odstotni delež ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, so prosilci za azil in so že v eni izmed držav EU-ja.

Na preselitev sicer čaka 40.000 ljudi, in sicer 24.000 iz Italije in 16.000 iz Grčije, v druge članice Unije v prihodnjih dveh letih. To je približno 40 odstotkov vseh prosilcev za azil, ki potrebujejo mednarodno zaščito in so vstopili v ti državi v letu 2014.

Komisija je predstavila tudi podroben predlog za preselitev 20.000 ljudi, upravičenih do mednarodne zaščite, ki so trenutno zunaj Unije, pri čemer razdelitveni ključ ostaja enak kot v prvem predlogu pred dvema tednoma. Slovenija naj bi po bruseljskih izračunih tako sprejela 1,03 odstotka ali 207 ljudi. Skupno število beguncev, ki naj bi jih sprejela Slovenija, tako znaša 702.

Pravna podlaga za razporeditev prosilcev za azil, upravičenih do mednarodne zaščite, bo 78. člen Pogodbe EU-ja, ki v primeru izrednih razmer zaradi nenadnega pritoka tretjih državljanov omogoča uvedbo začasnih ukrepov v pomoč najbolj obremenjenim članicam.

Unija bo za porazdelitev beguncev namenila 240 milijonov evrov
Komisija je danes sploh prvič predlagala uporabo tega mehanizma za krizno odzivanje v pomoč Italiji in Grčiji z razporeditvijo Sircev in Eritrejcev, ki potrebujejo mednarodno zaščito ter so se zatekli v ti državi po 15. aprilu letos oziroma se še bodo po sprožitvi mehanizma.

Članice bodo iz Evropskega sklada za azil, migracije in integracijo (Amif) prejele 6.000 evrov za vsakega človeka, ki ga bodo sprejele v sklopu sheme. V podporo tej dveletni shemi bo iz proračuna EU-ja namenjenih 240 milijonov evrov.

V Bruslju želijo, da bi bili obe shemi obvezni. Članice bodo odločitev o shemi za pomoč Italiji in Grčiji z razporeditvijo beguncev sprejemale s kvalificirano večino. Predlog za vzpostavitev druge sheme pa je le priporočilo, ki nima podlage v pogodbi EU-ja.

Merila za opredelitev porazdelitvenega ključa so bila velikost države, bruto domači proizvod, raven brezposelnosti in število beguncev, ki jih je država že sprejela; in sicer v razmerju 40 : 40 : 10 : 10.

V Sredozemlju samo letos umrlo že 1.800 ljudi
Namen uvedbe kvot je zagotoviti solidarnost pri spoprijemanju s perečim pritokom beguncev, zlasti Sircev, Eritrejcev, Nigerijcev in Somalcev, ki poskušajo čez Sredozemlje ubežati nasilju in revščini. Samo letos je morje vzelo več kot 1.800 življenj, kar je 20-krat več kot v istem obdobju lani. Letos se je po podatkih Združenih narodov na nevarno pot čez Sredozemsko morje podalo že okoli 60.000 ljudi iz Afrike in z Bližnjega vzhoda.

A članice v glavnem niso naklonjene kvotam in napovedujejo temeljito razpravo o predlogih, s katerimi je komisija ob podpori Evropskega parlamenta in domnevno Nemčije pošteno prekoračila okvir, ki so ji ga aprila začrtali voditelji članic Unije.

Predlogu številni niso naklonjeni
Načrt potrebuje večinsko podporo med državami članicami - trenutno se zdi, da te večine ni, saj so, denimo, med drugimi državami, tako na Poljskem kot v Franciji, proti. Kot poudarjajo strokovnjaki, gre bolj kot za vprašanje stroškov, vprašanje politične volje in možnosti doseganja podpore v javnosti - v Franciji, denimo, je vodja opozicije, nekdanji predsednik Nicolas Sarkozy, predlog označil za neumnost, francoska vlada se je odzvala in se opredelila proti, dodaja Matjaž Trošt, dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja. Proti predlaganemu sistemu so tudi v Veliki Britaniji, Španiji, na Madžarskem, Slovaškem in v Estoniji.

Slovenski premier Miro Cerar pa je pred dobrim tednom v odzivu na predlog Evropske komisije spomnil na dogovor Evropskega sveta, da naj bi bi bilo sprejemanje beguncev prostovoljno.

Slovenski zunanji minister Karl Erjavec meni, da je prav, da Slovenija v imenu solidarnosti sprejme določeno število beguncev, a o konkretnih številkah "v tem trenutku" ne more govoriti. Kot je poudaril, so konkretne številke v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve.

Erjavec po predstavitvi predloga v Bruslju o konkretnih številkah ni želel govoriti, je pa ponovil, da "Slovenija mora biti solidarna" in je do zdaj tudi bila solidarna, saj je med drugim Italiji pomagala s sodelovanjem v operaciji Mare Nostrum.

"Ali bo ta številka tista, ki jo predlaga Bruselj oziroma komisija, v tem trenutku težko govorim. Mislim pa, da je prav, da nekaj beguncev sprejmemo že zaradi solidarnosti, ki jo moramo krepiti tudi znotraj Evropske unije," je še dodal Erjavec v odgovoru na novinarsko vprašanje ob robu obiska v Severnoprimorski regiji.

Na notranjem ministrstvu bodo temeljito preučili predloge Bruslja in bodo pripravili stališča, ki bodo temeljila na upoštevanju zmožnosti Slovenije in ohranjanju ravni notranje varnosti države. Ministrstvo je ob tem poudarilo, da se Slovenija zavzema za uveljavljanje načela solidarnosti in pomoči med državami članicami.

Ne gre za nezakonite migrante
Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos se je na kritike članic odzval z besedami, da komisija predlaga pravično delitev bremen na podlagi objektivnih meril ter da so komentarji na splošno pozitivni in da se v javnosti pojavlja veliko napačnih tolmačenj predlogov.

Komisija ne predlaga "kvot", te besede ne maramo in je nismo nikoli uporabili, je poudaril Avramopulos. Prav tako komisija ne predlaga, naj članice sprejmejo nezakonite migrante, temveč le osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, je še izpostavil.

Komisija je predstavila tudi konkretnejše predloge za ukrepanje na drugih frontah, na primer načrt ukrepanja proti tihotapcem z ljudmi za obdobje 2015-2020, ki vključuje oblikovanje seznama sumljivih plovil, krepitev izmenjave informacij s finančnimi institucijami ter sodelovanje s ponudniki spletnih storitev in družbenimi omrežji.

Prav tako je objavila smernice za zagotovitev učinkovitejšega in sistematičnega jemanja prstnih odtisov migrantov ob prihodu v članice unije za čim hitrejšo opredelitev tistih, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Članicam bodo pri tem na terenu pomagale ekipe predstavnikov evropskega azilnega urada Easo, agencije za zunanje meje Frontex in evropskega policijskega urada Europola.

Sprožila je tudi javno posvetovanje o modri karti, posebnem dovoljenju za delo in bivanje visokokvalificiranih delavcev iz tretjih držav v EU po vzoru zelene karte v ZDA, da bi izboljšala uporabo tega vzvoda za spodbujanje zakonitih migracij. Bruseljska statistika kaže, da so leta 2013 članice EU izdale 12.854 modrih kart, od tega veliko večino, 11.580 Nemčija. Slovenija je izdala tri.