V skladu s predlaganimi novostmi naj bi med drugim na seznam t. i. varnih držav uvrstili še Albanijo, Kosovo in Črno goro, medtem ko so Srbija, BiH in Makedonija že na njem. S tem bi lahko prišleke iz omenjenih držav hitreje odpravili in tako zagotovili prostor za begunce, ki prihajajo iz držav, v katerih je njihovo življenje ogroženo.
Poleg tega naj bi migranti v Nemčiji v prihodnje dlje časa, kar do pol leta, ostajali v sprejemnih centrih, kjer bi načeloma prejemali pomoč v blagu in ne več gotovine. S tem bi radi Nemci preprečili prihod ekonomskih migrantov.
"Radi bi poslali jasen signal tistim, ki ne bežijo pred vojno, naj ne prihajajo sem, da tu nimajo nobene možnosti in da bodo morali našo državo zapustiti," je za časnik Locale povedal nemški notranji minister Thomas de Maizière. Ob tem je razkril, da na ministrstvu pripravljajo tudi druge novosti. Med drugim načrtujejo, da bi postopke preverjanja utemeljenosti prošenj za azil, kakršni potekajo na letališčih, v prihodnje izvajali tudi na kopenskih mejnih prehodih.
Dozdajšnjo vladno politiko odprtih vrat je sicer v torek v pogovoru za Deutsche Welle kritiziral nemški Svet za migracije, zveza prek sto strokovnjakov za migracije, ki izpostavlja, da se v državi s prebežniškim valom odpirajo družbene ločnice. Predsednik sveta, kulturni antropolog Werner Schiffauer, je ob tem tudi ostro kritiziral večmesečno podaljševanje bivanja prosilcev za azil v centrih za popis beguncev.
Nova zakonodaja že novembra?
Malce ostrejšo nemško držo je že v ponedeljek nakazal tudi nemški predsednik Joachim Gauck, ko je dejal, da so nemške "sprejemne zmogljivosti omejene, pa čeprav se še nismo odločili, kje te omejitve so".
Po obravnavi v spodnjem domu parlamenta, bundestagu, naj bi nova zakonodaja v zgornji dom parlamenta, bundesrat, romala nekje v sredini oktobra. Cilj je, da bi bila uveljavljena že v začetku novembra.
Val prebežnikov, ki prihajajo v Nemčijo, sicer podira vse rekorde. Samo v septembru naj bi jih v državo prišlo od 270.000 do 280.000, kar je več kot v celotnem lanskem letu.
Na Hrvaškem malo zatišja
Medtem so iz Hrvaške sporočili, da je od sredine septembra v njihovo državo prišlo skoraj 91.000 prebežnikov, povprečno po 5.000 na dan, od tega v sredo 3.369, kar je manj kot v prvih dneh, ko je Hrvaško zajel prebežniški val. Večino so sicer v 24 urah po vstopu v državo odpeljali proti Madžarski - danes ponoči sta dva izredna vlaka prepeljala prispele ljudi s skrajnega vzhoda Hrvaške ob meji s Srbijo proti Botovu ob madžarski meji. Od začetka krize sta to bila 37. in 38. izredni vlak. Iz Madžarske jih peljejo proti Avstriji, tam pa nadaljujejo pot proti za večino končnemu cilju - Nemčiji.
Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić ocenjuje, da gre nekoliko manjši prihod prebežnikov pripisati dejstvu, da Grčija v Pirej s trajekti ne prevaža več vsak dan po 9.000 ljudi ter da se je popis ljudi začel na makedonsko-srbski meji. O zmanjšanju priliva poročajo tudi iz Madžarske, kjer so sredi septembra sprejeli novo zakonodajo, po kateri se nezakonit prehod meje kaznuje z zaporno kaznijo. Doslej so kazenski postopek sprožili proti 351 osebam.
Hrvaško bo sicer prihodnji teden obiskal evropski komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitros Avramopulos, ki se bo ustavil tudi v namestitvenem centru Opatovac na meji s Srbijo.
Hrvaška velja za tranzitno državo, za azil pa je od začetka krize zaprosilo le šest ljudi.
Na Hrvaškem uradnih podatkov o stroških države za sprejem, oskrbo in prevoz prebežnikov ni, naj pa bi do zdaj v dveh tednih porabili najmanj 21,5 milijona kun (2,82 milijona evrov). Ostojić je napovedal, da bodo uradne stroške objavili po koncu krize, so pa v Bruslju zaprosili za finančno pomoč iz ustreznih skladov.
Begunci v Srbijo tudi prek Bolgarije
Medtem so begunci v Srbijo začeli vstopati tudi prek Bolgarije. V srbskem mestu Dimitrovgrad na meji z Bolgariji po novem dnevno registrirajo približno 200 migrantov, v mestu Bosilegrad, prav tako na meji z Bolgarijo, pa še dodatnih 100.
Velika večina jih sicer še vedno prispe iz Makedonije, samo v sredo je bilo takih 4.000.
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.
Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: Sirca v Sloveniji: Lažje je pomagati kot čakati na pomoč.
