Kardinali, ki prihajajo z vsega sveta, so med konklavom običajno nastanjeni v Domu svete Marte v Vatikanu, kjer naj ne bi imeli stika z zunanjim svetom. A tokrat v objektu ni dovolj prostora za vseh 135 kardinalov, kolikor jih zdaj šteje kardinalski zbor.
V soboto prilagojen program na RTV Slovenija
Dogajanje v Vatikanu bomo v živo spremljali tudi na naši spletni strani, z aplikacijo MMCživo bomo iz minute v minuto poročali o dogajanju z informacijami, fotografijami in videi.
Na Prvem bo ob 11.30 pogovor z urednikom uredništva za religije in verstva programa Ars Tomažem Gerdenom.
Prenos pogreba bo opremljen s podnapisi za gluhe in naglušne, spremljal pa ga bo tudi tolmač v znakovni jezik.
Papež Frančišek namreč v svojem 12-letnem pontifikatu ni upošteval omejitve števila kardinalov elektorjev na največ 120. To je leta 1973 uvedel papež Pavel VI., pozneje pa jo je potrdil še papež Janez Pavel II. Kardinalov elektorjev je zato rekordnih 135.
Sprva so sicer mediji poročali, da sta bosansko-hercegovski kardinal Vinko Puljić in španski kardinal Antonio Canizares Llovera iz zdravstvenih razlogov odpovedala udeležbo na konklavu, vendar je nato danes nadškofija v Sarajevu sporočila, da je 79-letni Puljić prejel pozitivno zdravniško mnenje in bo vseeno odpotoval v Vatikan.
Frančišek tudi ni bival v apostolski palači kot njegovi predhodniki, ampak v enem od apartmajev v Domu svete Marte, ki so ga po njegovi smrti zapečatili, kar pomeni, da je v njem še manj prostora za kardinale elektorje.
Kardinale, ki bodo sodelovali v konklavu, bodo zato nastanili v dveh stavbah – Domu svete Marte in nasproti ležeči depandansi. Skupno bivanje v enem objektu je sicer pomembno za lažja posvetovanja med kardinali pred konklavom, sploh tokrat, ker prihajajo iz različnih delov sveta in se številni med seboj ne poznajo.
Tudi obsojeni kardinal hoče sodelovati
Hoče pa na konklavu sodelovati tudi kardinal Giovanni Angelo Becciu, ki je bil leta 2023 obsojen na pet let in pol zaporne kazni, potem ko je bil obsojen zaradi poneverbe. Tiskovni urad Svetega sedeža je Becciuja sicer označil za "neelektorja".
Becciu, ki je postal prvi kardinal, ki ga je sodno preganjalo vatikansko kazensko sodišče, trdi, da je nedolžen, in se je na obsodbo pritožil. Becciu lahko v času, ko čaka na odločitev glede pritožbe, še vedno živi v vatikanskem stanovanju, poroča CNN. A Becciu hoče tudi sodelovati pri izbiranju novega papeža.
"Papež je priznaval moje kardinalske pravice, saj ni izrazil nobene eksplicitne želje, da me izključijo iz konklava, niti me ni pozval, da bi se sam pisno odrekel temu," je poudaril Becciu za časopis L’Unione Sarda.
Becciu je bil obsojen v primeru londonske nepremičninske naložbe, preusmerjanja denarja dobrodelni organizaciji pod vodstvom njegovega brata in uporabe vatikanskih sredstev za plačilo obveščevalnega analitika.
Leta 2020 naj bi papež Frančišek zaradi njegove vloge v škandalu zahteval odstop Becciuja, ki je bil takrat vodja vatikanskega urada za imenovanje svetnikov. Prav tako naj bi od njega zahteval, da se odreče svojim pravicam in privilegijem kot kardinal. A Becciu je naslov kljub temu obdržal.
Po poročanju CNN-a naj bi bila Giovanni Battista Re, dekan kardinalskega zbora, in vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin, sicer eden od favoritov za novega papeža, tista, ki bosta odločila, ali bo Becciu sodeloval na konklavu. Po navedbah strokovnjakov je Vatikan v težkem položaju, saj bi izključitev Becciuja temu lahko potencialno dala podlago za izpodbijanje izbora, če pa mu udeležbo dovolijo, bi s tem lahko sprožili očitke nepravilnosti.
Konklave se mora začeti od 15 do 20 dni po smrti papeža.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje