V glavni stranki srbske manjšine na Hrvaškem namreč menijo, da odpira vrata diskriminaciji.

Novi zakon o pokopališčih, prvi po 27 letih, ureja upravljanje pokopališč, ki so v številnih občinah na robu zmogljivosti. Poleg tega predvideva tudi odstranitev spornih spomenikov, postavljenih po 30. maju 1990, ko je bil konstituiran prvi hrvaški sabor.

"Doslej niso bili jasno določeni mehanizmi, kako ravnati z napisi in ploščami, ki niso v skladu z ustavnim redom. S tem zakonom jasno določamo, da je treba takšne simbole, ki žalijo nacionalna, verska in moralna čustva državljanov, odstraniti," je ob predstavitvi zakona poudaril hrvaški minister za prostorsko ureditev, gradbeništvo in državno premoženje Branko Bačić.

V osnutku zakona piše, da bodo odstranjena vsa spominska obeležja, ki žalijo nacionalna, verska ali moralna čustva državljanov in vrednote t. i. domovinske vojne ter na kakršen koli način poveličujejo agresijo na Hrvaško ali oborožen upor proti Hrvaški v prvi polovici 90. let.

Za sporne se bodo lahko šteli le nagrobni spomeniki, postavljeni po 30. maju 1990. O tem, ali so sporni ali ne, bodo odločale posebne komisije v vsaki županiji. Njihovo mnenje sicer ne bo zavezujoče.

Simbole in spomenike, ki ne bodo v skladu z novim zakonom, bo treba odstraniti v 30 dneh, v nasprotnem primeru bodo lastniki morali plačati denarno kazen.

"Za nekoga bo že napis v cirilici žaljiv"

Poslanka iz glavne stranke srbske manjšine na Hrvaškem, Samostojne demokratske srbske stranke (SDSS), Anja Šimpraga je med današnjo razpravo dejala, da zakon pod pretvezo zaščite nacionalnih čustev odpira "Pandorino skrinjico zgodovinskega revizionizma in institucionalne diskriminacije".

"Zakon na prvi pogled deluje kot tehnični zakon, vendar v bistvu odpira vrata diskriminaciji in arbitrarnosti," je opozorila.

Ob tem je ocenila, da zakon ne predstavlja le pravnega okvira za upravljanje pokopališč, temveč politično orodje, ki lahko še poglobi delitve v družbi. Skrbi jo namreč, da zakon pušča preveč prostora subjektivnemu tolmačenju verskih in nacionalnih čustev: "Za nekoga bo napis v cirilici žaljiv, za druge pa je to del identitete."

Opozorila je tudi, da znamenja, vezana na ustaško ideologijo, ki jih prav tako najdemo na pokopališču, niso predmet tega zakona, še poroča Dnevnik.hr.