Po poročanju nemškega časnika Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung so se predstavniki turške vlade in Evropske komisije pred kratkim dogovorili o akcijskem načrtu, potrdili pa naj bi ga že v ponedeljek, ko se bo turški predsednik Recep Tayyip Erdogan v Bruslju sešel z evropskimi voditelji.

V skladu z načrtom bi Turčija okrepila prizadevanja za zavarovanje svoje meje z EU-jem s sodelovanjem v skupnih patruljah z grško obalno stražo v vzhodnem Egejskem morju, ki bi jih koordinirala agencija EU-ja za zunanje meje Frontex, piše časnik, ki se sklicuje na vire v Bruslju in nemški vladi. Vse prebežnike, ki bi jih pri tem prestregli, bi vrnili v Turčijo, kjer bi postavili šest novih taborišč, kjer bi lahko nastanili tudi do dva milijona ljudi. Taborišča bi sofinanciral EU.

Dogovor že v ponedeljek?
Po drugi strani naj bi države članice EU-ja privolile v sprejetje do pol milijona ljudi, da bi zagotovile njihov varen prehod čez morje. S tem želijo preprečiti nevarnosti, ki bi jim bili prebežniki izpostavljeni ob nevarnih poteh, ki jih organizirajo tihotapci ljudi.

Akcijski načrt naj bi bil dopolnitev preliminarnega dogovora med Brusljem in Ankaro iz leta 2013. Če bo dogovor o načrtu sklenjen že v ponedeljek, bo na mize voditeljev držav EU-ja romal že na prihodnjem vrhu sredi oktobra.

EU Turčijo že dalj časa poziva, naj stori več za zajezitev vala prebežnikov, ki čez morje dosegajo grške otoke. Pred kratkim so se evropski voditelji na izrednem vrhu o begunski krizi dogovorili, da bodo Turčiji in drugim državam v regiji ponudili več pomoči. EU je poleg tega prepričan, da lahko Ankara okrepi boj proti okoli 30.000 tihotapcem ljudi, ki delujejo na njenem ozemlju.

Vrtoglave številke
Medtem je izvršni direktor agencije EU-ja za zunanje meje (Frontex) Fabrice Leggeri sporočil, da je v EU od začetka letošnjega leta do konca septembra nezakonito vstopilo okoli 630.000 prebežnikov. Kot je poudaril, gre za najhujšo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni.

Leggeri je ob tem pozval k sodelovanju med evropskimi državami in dodal, da bi morale članice EU-ja razumeti, da bi bilo koristneje, če bi svoje policiste nameščale na zunanjih mejah Unije, namesto da jih pošiljajo na svoje meje oz. notranje meje EU-ja. "Če bo vsaka država krizo reševala po svoje, ne da bi se usklajevala s sosedami, se bo tok beguncev še naprej prelival iz države v državo, kar bo na škodo vseh," je opozoril.

Ob tem je izrazil prepričanje, da bi se razmere na grških mejah znatno izboljšale že, če bi grškim oblastem na zunanji meji pomagalo 1.000 ali 2.000 evropskih policistov.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: Slovenske železnice: Kriza nas je stala 250.000 evrov.