Nekatera pokopališča glede na ugotovitve upokojenega matematika Draga Čeparja iz leta 2023 diskriminirajo tiste, ki si želijo pokopa v krsti. Kot je ugotovil, na treh od 1231 pokopališč po Sloveniji ni dovoljen klasičen pokop, torej v krsti. Poleg tega na 50 pokopališčih ni novih mest za klasične grobove, na vseh pa je mogoč žarni pokop.

Podpisniki skupne izjave so poudarili, da take omejitve kršijo versko svobodo, še posebej pri verstvih, ki zahtevajo pokop telesa. "Pokop v zemljo je najprimernejša oblika, s katero se izražata vera in upanje vstajenja telesa," je dejal predstojnik katedre za osnovno bogoslovje in dialog s teološke fakultete Mari Osredkar. S pokopavanjem teles umrlih Cerkev poudarja tudi visoko dostojanstvo človekovega telesa.

Mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić je poudaril, da je dostojen pokop v islamski skupnosti zelo pomemben. "Vsaka družina bi morala imeti izbiro, na kakšen način naj se poslovi od svojega najdražjega oziroma pokojnika," je dejal. Sežig trupla je pri muslimanih sicer povsem prepovedan.

Binkoštni verniki se po svoji vesti odločajo, kako bodo pokopani, so pa nekateri do sežiga skeptični, je dejal superintendent Evangelijske binkoštne cerkve v Sloveniji Daniel Grabar.

Škof Evangeličanske cerkve Leon Novak je dejal, da se s problematiko diskriminacije pri načinu pokopa še niso srečali, da pa je pomembno to rešiti za vse verske skupnosti.

Izjavo so podpisali tudi škof Peter Štumpf v imenu Katoliške cerkve v Sloveniji, protojerej Aleksandar Obradović v imenu Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji, protojerej Dimitar Gazinkovski v imenu Makedonske pravoslavne cerkve v Sloveniji in Elie Rosen v imenu Judovskega združenja Slovenije – skupnosti tradicionalnih Judov.

Pravica do groba in dostojanstva kršeni pri pokopih ljudi, ki jih občina pokoplje na svoje stroške

Kot so poudarili v izjavi, sta pravica do groba in "posmrtna zaščita osebnosti pokojnika in njegovega dostojanstva ter želja, da bodo njegove odločitve, ki so bile sprejete v času življenja, spoštovane tudi po njegovi smrti", kot navajajo Ustavno sodišče, sta grobo kršeni tudi pri pokopu oseb, ki jih občina pokoplje na svoje stroške.

Mnogo občin, med njimi šest od skupno dvanajstih mestnih, ima v občinskem odloku o pokopališki in pogrebni dejavnosti določbo o obveznem pokopu v žari ali raztrosu – torej sežigu in zdrobitvi kosti, opozarjajo in dodajajo, da se diskriminacija dogaja tudi pri izvajanju sicer nediskriminatornih predpisov, "na primer takrat, ko prostor za nov klasični grob formalno obstaja, vendar ga ljudje ne morejo dobiti, ker se izvajalci branijo kopanja in prepričujejo naročnike pogreba, naj ne vztrajajo pri zahtevi za pokop pokojnika v krsti".

"Oteževanje ali onemogočanje klasičnih pokopov je še posebej nerazumljivo ob dejstvu, da sežig trupla in drobljenje kosti zahteva večjo porabo energije in občutno bolj obremenjuje okolje z izpusti toplogrednega ogljikovega dioksida in drugimi strupenimi snovmi kakor klasični pokop v krsti. Spoštovanje človekovega dostojanstva tudi po smrti mnogim brani poslati sorodnikovo ali svoje telo v postopek, kjer mu zdrobijo lobanjo in vse večje kosti. Njihovo razumevanje pietete pri ravnanju s telesom pokojnika je treba spoštovati," so še navedli v skupni izjavi.