Deklica, ki je bila učenka šoštanjske Osnovne šole Karla Destovnika Kajuha, si je preteklo soboto vzela življenje. Kaj je bil nagib za njeno odločitev, ni povsem jasno. Domnev je več, govori se tudi o obupu zaradi vrstniškega nasilja. Celjska policija, ki primer obravnava, je zaradi občutljivosti dogodka z informacijami skopa, je za Televizijo Slovenija poročala Barbara Štor.

Dogodek je skupnost pretresel, nekateri so prepričani, da se je deklica v hudi stiski znašla zaradi šikaniranja v šoli, kjer pa za klice novinarjev niso bili dosegljivi.

Da preverjajo okoliščine, ki so privedle do tragične smrti, pa so sporočili s celjske policije, kjer zaradi varovanja zasebnosti več podatkov ne razkrivajo. Lani so sicer na območju Policijske uprave Celje obravnavali 192 primerov nasilja med mladimi.

"Medvrstniškega nasilja je bistveno več, kot je prijavljenega. Velikokrat si žrtve ne upajo prijaviti nasilja," je za Televizijo Slovenija povedal namestnik načelnika PU-ja Celje Uroš Golob.

Je pa nasilje prijavila deklica, ki so jo lani sovrstnice napadle na strehi nakupovalnega središča. "Predvsem je bilo zanimivo, da so bila dekleta tista, ki so jo napadla. Za štiri mladoletnice smo podali kazensko ovadbo, ena sostorilka pa je bila otrok," je dodal Golob.

Posebej zahtevno je za policijo preiskovanje spletnega nasilja. "Včasih pridemo do storilca, včasih ne. Te spletne aplikacije omogočajo veliko anonimnost," je opozoril Golob.

Pristojni ob tem opozarjajo, da so pomoči potrebni tudi nasilneži. "Velikokrat se za zgodbami mladih povzročiteljev skrivajo njihove osebne stiske," je dejala pomočnica direktorice Centra za socialno delo Celje Nataša Omladič Ograjenšek.

Mladostnikom v stiski so sicer na voljo različne vrste pomoči, kot so varne točke in zaupni telefoni. Žrtvam pa lahko pomagajo tudi priče nasilja – tako, da o tem ne molčijo.

Kako pomagati otroku, da stopi nazaj v realni svet?

"Medvrstniško nasilje je zagotovo rizični dejavnik za depresivno, anksiozno vedenje pri mladostnikih, tudi za samomorilnost. Moramo pa vedeti, da vedno obstaja skupek dejavnikov, ki privede do tega. Nemogoče pokažemo s prstom na en sam dejavnik. Medvrstniško nasilje je zagotovo velika težava med razvojem mladostnika," je v pogovoru v Odmevih dejal klinični psiholog Tristan Rigler.

Rigler je opozoril, da distinkcije med realnim in digitalnim svetom ni več in da dvojni svet dojemamo samo še odrasli. "Zlasti odrasli moramo reducirati, kaj se dogaja na področju družbenih omrežij in digitalnih tehnologij. Roko na srce, tukaj nas veliko bolj prehitevajo, kot si mi lahko mislimo. Obstajajo komunikacije in oblike interakcij, ki si jih mi, prvič, ne predstavljamo, drugič, nimamo dostopa do njih. Dejansko obstaja vzporeden svet, ki je njim precej domač." Ob tem je opozoril, da se moramo kot družba veliko posvečati empatiji in sočutju in se mladostnikom približati tako, da izrazimo zanimanje za njihov svet.

Ničelna toleranca obstaja bolj v teoriji

"Velikokrat se govori o ničelni toleranci do nasilja, ampak je to bolj v teoriji. Velikokrat so tudi sami strokovnjaki lahko ustrahovani. Prihaja do pojava, kjer imamo zelo dobre zakone in zelo strokovno podkovane kadre, ki pa so ustrahovani," je pojasnil Rigler in izpostavil, da mehanizem ovira osebe, da bi izvedle ukrepe.

Dodal je še, da v stroki ne zaznavajo porasta nasilja med otroki. "Smo pa bistveno boljši v prepoznavanju tega, kaj medvrstniško nasilje sploh je," je končal.