Nepovezana poslanka in nekdanja novinarka RTV Slovenija Mojca Šetinc Pašek je junija leta 2020 na ustavnem sodišču vložila pritožbo zoper odločitev vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo na višjem sodišču dosojeno odškodnino zaradi tvita Janeza Janše.

Mojca Šetinc Pašek je pri tožbi vztrajala, ker je menila, da je šlo v Janševem tvitu, ki je omenjal tudi njeno takratno kolegico z RTV Slovenija Eugenijo Carl, za očitno žalitev ne samo nje kot novinarke, temveč tudi nje osebno. Ustavno sodišče je po skoraj štirih letih Mojci Šetinc Pašek pritrdilo in navedlo, da vrhovno sodišče ni ustrezno "ovrednotilo okoliščine, da je šlo za posebej žaljivo izražanje o novinarki".

Ustavno sodišče je v svoji odločitvi poudarilo, da pri takratnem Janševem tvitu ni šlo za spontano izražanje, kakršno je izražanje v živo, na primer v neposredni politični razpravi, "ki je bolj varovano, saj ga ni mogoče preoblikovati, ugladiti". Izražanje na družbenem omrežju X se po mnenju sodišča zdi bližje pisnemu izražanju mnenja, pri katerem se pričakuje več razmisleka in skrbnosti pri izbiri in uporabi besed. "Tako vulgarno izražanje ne more uživati visoke stopnje varstva. To velja še posebej, ko gre za vplivnega politika in pomembnega mnenjskega voditelja, čigar izjave imajo večjo težo in s tem tudi sposobnost, da v večji meri prizadenejo ugled naslovnika izjave," so zapisali v utemeljitvi.

Čeprav naj bi Janšev tvit "na prvi pogled" odpiral razpravo o pomembni družbeni temi, in sicer o domnevni politični pristranskosti novinarjev RTV Slovenija, "sprožitev neargumentirane javne razprave na to temo ne more upravičiti sporne negativne vrednostne sodbe o pritožnici. Ta je namreč pomenila predvsem blatenje, razvrednotenje in sramotitev pritožnice kot novinarke ženskega spola ter spodbujanje predsodkov o njej v njenem poklicnem in družbenem okolju," navaja ustavno sodišče.

Odločitev je podprlo šest ustavnih sodnikov: Matej Accetto, Rajko Knez, Neža Kogovšek Šalamon, Rok Čeferin, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs. Trije so glasovali proti: Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli.

Pritožbo na odločitev vrhovnega sodišča je vložila tudi novinarka Eugenija Carl, ki odločitev ustavnega sodišča še pričakuje.

Vrhovno sodišče leta 2020 zavrnilo zahtevek za odškodnino v višini 6000 evrov

Mojca Šetinc Pašek je bila nad odločitvijo vrhovnega sodišča maja 2020 presenečena. Vrhovno sodišče je namreč ugodilo zahtevi za revizijo postopka, v katerem je celjsko višje sodišče pritrdilo novinarki Šetinc Pašek v tožbi proti Janši zaradi žaljivega tvita, in sodbo spremenilo tako, da se njen tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 6000 evrov z obrestmi zavrne.

Predsednik SDS-a Janez Janša je natanko pred osmimi leti, 21. marca 2016, na omrežju X, nekdanjem Twitterju, v povezavi z Mojco Šetinc Pašek in njeno kolegico Evgenijo Carl objavil žaljiv zapis, in sicer da "na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C. in Mojce PŠ. Eno za 30 evrov, drugo za 35 evrov." Dodal je še ključnik Zvodnik Milan.

Po takratni oceni vrhovnega sodišča je povprečen Janšev sledilec na Twitterju razumel, da se je zapis nanašal na delo, ki ga je Šetinc Paškova opravljala na nacionalni radioteleviziji, in ne na njeno zasebno življenje. Zato po mnenju vrhovnega sodišča ni pravilno izhodišče sodišča druge stopnje, da bi lahko sledilci sporno izjavo razumeli dobesedno.

Vrhovno sodišče je v 17 strani dolgi sodbi takrat tudi navedlo, da je Mojca Šetinc Pašek kot urednica dnevnoinformativnih oddaj na nacionalni radioteleviziji opravljala z vidika pravice javnosti do obveščenosti izjemno pomembno in odgovorno ter zato javni kritiki izpostavljeno delo. To je po njihovem mnenju pomenilo, da je bila tako kot Janša tudi ona javna oseba, "pri teh pa so meje dovoljene kritike širše kot pri zasebnikih". Takrat še novinarka Mojca Šetinc Pašek je v odzivu na sodbo poudarila, da je vrhovno sodišče politiku pripisalo večjo svobodo kot novinarjem, ki oblast nadzirajo, ne glede na to, ali gre za politike iz opozicije ali vlado.

Šetinc Pašek: Zmaga za normalizacijo javnega govora v družbi

Mojca Šetinc Pašek je v odzivu na sodbo dejala, da je vesela razlage ustavnega sodišča o odločbi in dodala, da gre za pravo zmago za normalizacijo javnega govora v družbi.

"Menim, da nihče, predvsem pa ne politik ali političarka, kar sem danes tudi sama, s pozicije moči ne sme nikogar blatiti, žaliti in diskreditirati osebno ali profesionalno. Odločitev Ustavnega sodišča je pomembna v več vidikih – zame osebno, predvsem pa je pomembna v splošnem družbenem pomenu vzpostavljanja odnosa politik – novinar/medij. Zavedati se moramo, da brez profesionalnih novinarjev in profesionalnih medijev, ki svoje delo opravljajo v skladu s profesionalnimi standardi, zavezami in Kodeksom, demokracije ni. To enako velja za obe strani tega razmerja, utemeljena kritika da, vendar ne podrejanje, blatenje, žaljenje, diskreditiranje. Prav tega se je namreč v mojem in Evgenijinem primeru poslužil prvak SDS. Menim, da je to eno od ključnih sporočil, ki ga s svojo odločitvijo v mojem primeru politikom, novinarjem in slovenski družbi nasploh, sporoča 6 ustavnih sodnikov! Odločitev Ustavnega sodišča s svojo sporočilnostjo prihaja v pravem trenutku, tudi zato, da na današnji dan kot družba ne pozabimo in da se zavedamo, kdo je tisti - kateri politik in katera politika -, ki je za svoje politične interese, torej pohoda na oblast, v Sloveniji v naš javni diskruz v največji možni meri vnesel sovražni govor, vsesplošno žaljenje in blatenje ter osebno diskreditiranje vsakogar, ki misli drugače. S tem načinom pa vnaša tudi razdor med ljudi, ki ga nenehno uporablja in izrablja za dosego političnega cilja," je zapisala v odzivu Šetinc Pašek.

Janez Janša se je na odločitev ustavnega sodišča odzval v Odmevih na Televiziji Slovenija. "No, jaz sem za to izjavo že rekel, da je ne bi še enkrat izrekel, kljub temu, da je bila to izjava, s katero sem odgovarjal na marsikaj, kar je bilo še bistveno bolj nesprejemljivo. Od tega ustavnega sodišča tudi nisem pričakoval drugačne odločitve," je povedal. Ob tem je bil kritičen do ustavnih sodnikov, ki da imajo čas, da odločajo o enem tvitu, ne odločajo pa recimo o zakonu o Radioteleviziji Slovenija, za katerega so rekli, da ga bodo prednostno obravnavali.