Preiskave izvajajo mariborski kriminalisti, skupaj s kriminalisti in policisti policijskih uprav Maribor, Ljubljana, Celje in Kranj ter ob koordinaciji uprave kriminalistične policije. Sodelujeta tudi specialna enota in posebna policijska enota. Preiskujejo 11 različnih stanovanjskih objektov in pet osebnih vozil.

Vodja sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Maribor Robert Munda je v izjavi za javnost pojasnil, da so osumljeni slovenski državljani skupaj s tujimi sostorilci azijskega rodu na območju Slovenije od leta 2015 najeli več stanovanjskih objektov, v katere so naselili tuje državljane in jim omejili gibanje. V objekte so vgradili telekomunikacijsko tehnologijo, ki so jih žrtve potrebovale pri izvrševanju goljufij. Dozdajšnja preiskava nakazuje, da je bilo takšnih objektov v Sloveniji do osem. Po poročanju medijev naj bi bil eden v Mariboru v garaži, ki je pred kratkim zgorela, največji center pa naj bi bil v Ljubljani pri Dolgem mostu.

Goljufi prepričevali ljudi, naj prenakažejo denar?
Munda sklepa, da so se goljufije izvajale na podoben način, kot so jih pred časom razkrili v Španiji. Tam so se klicatelji predstavili kot policisti in od strank pridobivali identifikacijske podatke, nato pa so jih skušali prepričati, naj svoj denar prenakažejo na t. i. varne račune. Večina oškodovancev je bila državljanov azijskih držav.

Preiskovalci so v tej fazi pridržali pet slovenskih državljanov in tri tuje državljane. Ali je med storilci tudi kdo izmed tistih, ki jih v tej fazi obravnavajo kot žrtve, pa še raziskujejo, je še pojasnil Munda.

Izredno zahtevna kriminalistična preiskava je trajala več kot pol leta, je dodal pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Boštjan Lindav. V okviru preiskave so si pomagali s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, izdatno sodelovali s tujimi policijami in si z različnimi državami izmenjevali podatke.

V akcijo 150 mož postave
Zaključek preiskave je bil in je še vedno zahteven tudi z logističnega vidika in z vidika obremenitve kadrov, je poudaril Lindav. V današnjih dejavnostih namreč sodeluje okoli 150 kriminalistov in policistov iz različnih enot, vodi pa jih sektor mariborske kriminalistične policije.

Kot je še dejal Lindav, se policija vse pogosteje srečuje s kaznivimi dejanji trgovine z ljudmi. Ta se najpogosteje pojavi z namenom izkoriščanja za spolne usluge, vse pogostejša oblika pa je tudi prisilno delo. Pri preiskavah takšnih kaznivih dejanj so dejavnosti policije na eni strani usmerjene v zbiranje dokazov, na drugi strani pa v zaščito žrtev, je povedal.

Se je pa s takšno obliko trgovine z ljudmi slovenska policija po besedah Munde srečala prvič. Po njegovih informacijah sicer določene dejavnosti danes izvajajo tudi hrvaški policisti, saj so se nekateri posamezniki, povezani s temi kaznivimi dejanji, pojavili tudi tam.

Interpol, Europol, Kitajci in Tajvanci
V akciji poleg tožilstva in policije sodelujejo tudi tuji varnostni organi in Europol, po poročanju Radia Slovenija med drugim tudi Interpol ter kitajska in tajvanska policija. Po nekaterih informacijah naj bi policisti že pridržali 36 ljudi s kitajskim ali tajvanskim državljanstvom, vendar gre v tem primeru za žrtve.

Kot je policija še navedla v sporočilu za medije, pri zaščiti žrtev trgovine z ljudmi sodeluje z nevladnimi organizacijami v okviru programa krizne namestitve. Žrtvam zagotovijo 30-dnevno obdobje okrevanja in razmisleka, v nadaljevanju pa jim, če žrtve to želijo, omogočijo vključitev v program varne namestitve.

Kitajska poslala diplomatsko noto
Med preiskavo naj bi se po nekaterih namigih, ki so jih sicer viri na zunanjem ministrstvu dopoldne zanikali, pojavil tudi diplomatski spor med Slovenijo in Kitajsko. Ob vdoru v eno izmed central so se namreč pojavile težave s prevajanjem, zato naj bi slovenski policisti angažirali dva prevajalca iz Tajvana, s tem pa naj bi kršili pravilo enotne Kitajske. A so z ministrstva za zunanje zadeve popoldne sporočili, da so diplomatsko noto s kitajskega veleposlaništva v Ljubljani v popoldanskih urah prejeli.

Vsebina diplomatske note je povezana s preiskavo in dogajanjem okoli nje. Ministrstvo bo odgovor pripravilo po posvetovanju s policijo, ministrstvom za notranje zadeve in tožilstvom, so na ministrstvu za zunanje zadeve povedali za MMC.

Aretacije v Španiji konec leta 2016
Podobne akcije je, kot so tedaj poročali nekateri tuji mediji, konec leta 2016 izvedla španska policija, ki je odkrila 13 nezakonitih klicnih centrov v okolici Madrida, Barcelone in Alicanteja ter aretirala več kot 200 ljudi kitajskega rodu. Ogoljufali naj bi nekaj tisoč kitajskih državljanov za več kot 16 milijonov evrov.