Po sodbi prvostopenjskega sodišča, o kateri poroča portal Necenzurirano, je Valant kaznivo dejanje zlorabe položaja zakrivil kot predsednik nadzornega sveta družbe Hoteli Bernardin, ki je leta 2010 odobrila dve posojili NFD Holdingu v skupni višini 4,3 milijona evrov (2,4 in 1,9 milijona evrov).

S tem denarjem naj bi NFD Holding, ki je pozneje končal v stečaju, poplačal dolgove do takratne Abanke, kar je Valantov odvetnik Mitja Jelenič Novak na sojenju, ki se je začelo leta 2019, ves čas zanikal.

Stane Valant leta 2010. Foto: BoBo
Stane Valant leta 2010. Foto: BoBo

Več sodnih postopkov; v primeru Mladinska knjiga oproščen

To pa ni bilo edino sojenje Valantu. Leta 2018 je namreč ljubljansko okrožno sodišče Valanta, Franca Krambergerja, Mirka Krašovca in Ivana Fermeta oprostilo očitkov o zlorabi položaja in pomoči pri kaznivem dejanju pri preprodaji delnic Mladinske knjige leta 2004. Sodni senat je svojo odločitev utemeljil z neobstojem znakov kaznivega dejanja oz. pomanjkanjem nedvoumnih dokazov.

Lani pa se je začelo sojenje v primeru Etol – tudi v tem primeru tožilstvo Valantu očita zlorabo notranjih informacij. Kot trdi tožilstvo, je bil Valant kot predsednik uprave NFD Holdinga seznanjen z informacijami, da bo Frutarom za delnico Etola, ki so na borznem trgu kotirale med 72 in 75 evri, pripravljen odšteti med 130 in 140 evri. To informacijo je, tako tožilka, Valant, ki je bil takrat tudi prvi nadzornik Etola, sporočil tedanjemu direktorju Celjske borznoposredniške hiše (CBH) Zdenku Podlesniku, ki je tudi med obtoženimi v tej zadevi, da bi še pred objavo prevzemne namere pridobili večjo količino delnic Etola in jih nato prodali Frutaromu.

Z zlorabo notranjih informacij naj bi družbi Energo Denus omogočil, da je v enem dnevu in brez vsakršnih lastnih sredstev ustvarila več kot 300.000 evrov dobička.

Do finančne krize je bil NFD Holding ena najpomembnejših slovenskih družb

NFD Holding je bila pred finančno krizo leta 2009 ena najpomembnejših družb na domačem borznem parketu. Bil je del skupine Nacionalne finančne družbe (NFD), ki je obvladovala pomembne deleže lastništva Etola, Save, Term Maribor, Ljubljanskih mlekarn, prek družbe za upravljanje NFD DZU pa je bil tudi med največjimi zasebnimi lastniki Krke, Petrola, Pivovarne Laško, Cinkarne Celje, Gorenja, piše Necenzurirano.

Stanje se je zapletlo že ob sodelovanju Valanta pri Bavčarjevem prevzemu Istrabenza, kar je NFD Holding stalo med 170 in 190 milijoni evrov, dodatne izgube pa so ustvarjali še številni posli z Zvon Ena Holdingom. Leta 2015 je NFD Holding končal v stečaju. Za seboj je pustil za okoli 65 milijonov evrov neporavnanih dolgov, še navaja portal.