Tožilstvo je tik pred razpletom sojenja spremenilo vsebino obtožnice, v kateri je sprva Aljažu Verhovniku očitalo poskus umora, njegovi ženi Patriciji pa pomoč pri tem dejanju, a je na zadnjem naroku oktobra obtožbe zoper zadnjo umaknilo, zoper Verhovnika pa omililo na poskus uboja.

Kot je v današnjih sklepnih besedah zatrdila tožilka Mateja Artenjak, so bili obtoženemu očitki v celoti dokazani, čeprav je ta po tistem, ko je na prvem sojenju na predobravnavnem naroku priznal očitke za hujšo obliko kaznivega dejanja, v ponovljenem sojenju skušal spremeniti zgodbo. Zatrjeval je namreč, da oškodovanca ni želel ubiti, pač pa se z njim zgolj pogovoriti glede spora z nekdanjo partnerico, s katero je zdaj sam poročen.

Po mnenju Artenjak je glede na način dejanja, ko je oškodovanca presenetil izza hrbta v temi, ga napadel najprej z nožem, nato s pilo, nato pa ga je še davil, mogoče z gotovostjo sklepati, da je imel obtožni namen oškodovancu odvzeti življenje. To po njenem mnenju dokazuje vztrajnost Verhovnika, ki je nato od žrtve zahteval še telefon, da ne bi mogel poklicati pomoči. Tako je le temu, da mu je uspelo pobegniti, mogoče pripisati, da je ostal živ, je dodala.

Njenim besedam je pritrdila tudi pooblaščenka oškodovanca Milena Prelog, ki je terjala, da sodišče pri odmeri kazni upošteva nizkotnost in vztrajnost.

Zagovornik Verhovnika meni, da je spremenjena obtožnica v škodo obtoženega

Verhovnikov zagovornik Igor Weindorfer pa je po drugi strani ocenil, da je spremenjena obtožnica v nekaterih delih sestavljena v škodo obtoženega. Med drugim naj ne bi bil dokazan namen njegovega klienta, da bi želel odvzeti življenje, nekonkretiziran naj bi bil tudi način napada z nožem, pri čemer je oškodovanec po njegovem mnenju dogajanje v različnih fazah postopka navajal različno in nekonsistentno.

Ob tem je Weindorfer dodal, da naj bi oškodovanec v preteklosti večkrat izvajal psihično nasilje nad nekdanjo partnerico Patricijo, s čimer ji je želel preprečiti, da bi ga zapustila, zaradi česar naj bi se ta bala zase in za otroka, za katerega je oškodovanec med postopkom dokazal očetovstvo.

Ker Verhovnik doslej še ni bil kaznovan, ima redno službo in skrbi za partnerico in otroka, je zagovornik, ki je ocenil, da je zahteva tožilstva po šestih letih zapora previsoka, predlagal, da sodišče, če se bo odločilo za obsodilno sodbo, izreče čim nižjo kazen ali pa alternativni način prestajanja kazni z delom v splošno korist.

Sodnega senata mu ni uspelo prepričati, saj so Verhovnika obsodili na pet let zapora in ga hkrati zaradi nizkih prihodkov oprostili plačila sodnih stroškov. V kazen mu je sicer všteto tudi leto in en mesec, ki jih je obtoženi že preživel v priporu, preden je bil izpuščen na prostost.

Kot je v obrazložitvi pojasnila sodnica Blažeka, so bili očitki v celoti dokazani, prav tako ni dvoma, da je oškodovanca poškodoval Verhovnik. Ta je sprva celo priznal poskus umora in bil zanj obsojen na sedem let zapora, a je višje sodišče razveljavilo sodbo in jo vrnilo prvostopenjskemu sodišču. Pozneje je spremenil svojo zgodbo, češ da oškodovancu ni želel vzeti življenja in da ga je ob priznanju zmanipulirala policija.

Tožilka je bila kljub leto nižji izrečeni kazni zadovoljna z izrečeno sodbo, enako pa je zatrdil tudi odvetnik Weindorfer. Oba bosta o morebitni pritožbi še razmislila po prebrani pisni obrazložitvi sodbe. Sodba tako še ni pravnomočna.