Že okrožno sodišče je presodilo, da je zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora v več točkah protiustaven. Prav tako je po mnenju sodišča tožilstvo za več kot dve leti zamudilo rok za vložitev tožbe za odvzem premoženja predsedniku SDS-a Janezu Janši, poroča tednik Demokracija.

Okrožno sodišče je tudi menilo, da je po razveljavitvi sodb v zadevi Patria odpadel osnovni razlog in obvezen zakonski predpogoj za začetek finančne preiskave. Specializirano državno tožilstvo se je na tako odločitev okrožnega sodišča pritožilo, a ker je okrožnemu sodišču zdaj pritrdilo tudi višje, je sklep postal pravnomočen. Višje sodišče je ob tem še presodilo, da pritožbeni razlogi niso utemeljeni, in ker sodišče v pritožbenem postopku ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep o prekinitvi postopka potrdilo.

"Zakon dopušča, da tožilci arbitrarno odločajo, zoper katere državljane bodo vodili postopke. S tem nesorazmerno posega v svobodo posameznika. Ob vložitvi sodbe obstoj kakršnega koli razloga za sum sploh ni več potreben, tako kot v konkretnem primeru, ko so bile vse odločbe kazenskega sodišča ob vložitvi tožbe na ustavnem sodišču razveljavljene," je o protiustavnosti zakona o odvzemu premoženja zapisalo okrožno sodišče.

Vrednost domnevno nezakonitega premoženja naj bi bila slabih 400.000 evrov
Specializirano državno tožilstvo je na Okrožno sodišče v Ljubljani pred letom dni vložilo tožbo zoper Janšo, s katero je zahtevalo odvzem premoženja nezakonitega izvora, med drugim več nepremičnin v Bovcu, polovico stanovanja na Mesarski ulici v Ljubljani, hišo in gospodarski objekt v Ložnici pri Velenju, osebni avtomobil in drugo premoženje v vrednosti 53.415 evrov. Vrednost premoženja, ki naj bi ga po mnenju tožilstva Janša pridobil nezakonito, je sicer 395.388 evrov.

Janša je v odzivu na vložitev tožbe navedel, da se je skrajni rok za vložitev tožbe iztekel 14. aprila 2015. A na Specializiranem državnem tožilstvu so takrat za zatrdili, da zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora ne določa roka za vložitev tožbe. Vložitev tožbe je bila posledica finančne preiskave, v kateri je tožilstvo preverjalo Janševo premoženje in z njim povezanih oseb: njegove žene Urške Bačovnik Janša, brata Rajka Janše in sestrične Janševe žene Nataše Pajenk, ki je kot bančnica skrbela za bančne posle družine Janša. Tožbo je tožilstvo vložilo le zoper Janšo.

Finančna preiskava Janše se je začela septembra 2013 na podlagi pisne pobude, podatkov avstrijskega urada za preprečevanje pranja denarja in ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije, ki je Janši očitala za 210.000 evrov nepojasnjenega premoženja. Vrhovno sodišče je poročilo KPK-ja naknadno odpravilo, ker Janša na osnutek poročila in ugotovitev ni mogel dati pripomb, s čimer mu je bila kršena ena od ustavnih pravic. A je nato senat KPK-ja v drugi postavi postopek ponovil in prišel do enakih ugotovitev.