Sodišče je presodilo tudi, da je podjetje Advanta odgovorno za kaznivo dejanja nedovoljenega dajanja darila, in mu naložilo denarno kazen 50.000 evrov. Ne bo pa podjetju treba vračati protipravno pridobljene premoženjske koristi, kot je zahtevalo tožilstvo.

Bo pa to morala storiti obsojena Nataša Faganeli, saj ji je sodišče ob zaporni kazni prisodilo 35.000 evrov denarne kazni in odvzem protipravno pridobljene koristi. Vrniti bo morala 89.000 evrov in poravnati vse stroške, ki so nastali v kazenskem postopku.

"Sodba temelji na številnih dokazih"

Sodni senat, ki mu predseduje sodnica Dejana Fekonja, je skoraj v celoti sledil kaznovalnemu predlogu tožilstva, ki je sicer predlagalo še izrek varnostnega ukrepa prepovedi opravljanja poklica magistre farmacije za dve leti. Sodišče je namreč ocenilo, da je obsojena poklic zlorabila, a menilo, da zaporna kazen zadošča za odvrnitev od ponovitve dejanja.

"Sodba temelji na številnih dokazih, in sicer na izpovedih prič, ki so opisovale postopke nabave in vlogo Nataše Faganeli pri tem, na listinah, obširni elektronski korespondenci," je naštela sodnica. Izpostavila je tudi pričanje nekdanje direktorice in solastnice podjetja Emporio Medical Urške Jurkovič, da je obsojena prejemala nedovoljene nagrade v gotovini, ki jo je izračunavala nekdanja komercialistka v tem podjetju Jana Šturm, ki ji je tudi izročala denar.

Sodišče je tako ocenilo, da je Nataša Faganeli prek Jane Šturm od podjetja Emporio Medical od februarja 2008 do decembra 2011 prejela okoli 66.000 evrov podkupnine v gotovini. V letu 2013 pa naj bi od Jane Šturm kot predstavnice podjetja Advanta v gotovini prejela še nekaj manj kot 23.000 evrov za pridobitev in ohranitev poslov v bolnišnici Valdoltra.

Sodba še ni pravnomočna, odvetnik obsojene, Črt Šatej, pa je že napovedal pritožbo. Tožilec Iztok Krumpak se bo o pritožbi odločil, ko bo proučil pisno sodbo.

Miselnost, da podkupnine niso nič takega

Sodnica Fekonja se je ob koncu obrazložitve sodbe dotaknila tudi vprašanja, kako odpraviti korupcijo v zdravstvu. Ob koncu dolgotrajnega sojenja v več ločenih postopkih ugotavlja, da so v vseh bolnišnicah, ki so jih v sojenju obravnavali, postopki nabave "na papirju formalno urejeni". Problem, ki omogoča korupcijo, pa je po njeni oceni, da bolnišnicam ne dobavljajo neposredno od proizvajalcev, ampak prek posrednikov.

"Drugo pa so ljudje in njihov pohlep. Miselnost, da podkupnine niso nič takega, se po moji oceni v Sloveniji še nekaj generacij ne bo spremenila," je izpostavila. Po njenem mnenju bodo kazniva dejanja korupcije lahko odkrili le, če jih bodo prijavili zaposleni, ki bodo korupcijska dejanja zaznali in bodo vedeli, da temu ne sledijo sankcije. Ob tem je poudarila, da je prava pot za naznanitev teh dejanj policiji in Komisiji za preprečevanje korupcije, in ne prek medijev.

S tem se je v izjavi za medije po koncu sojenja strinjal tudi tožilec Krumpak. "Borba zoper korupcijo je neprestani boj, ta borba se ne bo nikoli končala, sploh pa na področju zdravstva, kjer je še posebej pereča," je še dodal.

Prejemali nedovoljene nagrade

Začetek dogajanja v aferi sega v december 2013, ko so kriminalisti opravili preiskave na skoraj 60 naslovih po vsej državi. V središču zgodbe so se znašli podjetje Emporio Medical in skupina zdravnikov, ki so od podjetja prejemali nedovoljene nagrade, za protiuslugo pa še naprej naročali medicinski material pri določenem dobavitelju.

Prvostopenjsko sodišče je odločilo, da so obtoženi zdravniki krivi, med obtoženimi pa sta se znašla tudi nekdanja komercialista Emporia Medical Darko Žafran in Jana Šturm, ki je pozneje delala v Advanti. Sodišče je odločilo, da je Žafran kriv, Jani Šturm pa je sodilo skupaj z Natašo Faganeli, a so postopek zoper njo zaradi njenega slabega zdravstvenega stanja začasno izločili. Sojenje Jani Šturm naj bi se nadaljevalo jeseni.