Tako nalaga 74 strani dolga sodba, ki jo je vrhovno sodišče danes razposlalo vsem strankam v postopku in vsakemu naložilo še plačilo 1.000 evrov sodne takse.
Zagovornik brigadirja Krkoviča Jože Hribernik je napovedal pritožbo na ustavno sodišče in glede na predhodne napovedi bodo enako ravnali tudi zagovorniki predsednika SDS-a Janše in prokurista Rotisa Črnkoviča.

Petčlanski senat vrhovnega sodišča je zasedal konec septembra oziroma na začetku oktobra, ko so tudi sprejeli odločitev. Takratne neuradne informacije so se izkazale za resnične. Ni pa še znano, kako so člani senata glasovali. Reporter in Večer sta takrat poročala, da so sodniki zahtevo zavrnili s štirimi glasovi za in enim proti oz. tremi za in dvema proti.

Pritožbe zavrnjene
Zahtevo za varstvo zakonitosti so vložili zagovorniki trojice po tem, ko so bili pravnomočno obsojeni v zadevi Patria in po tem, ko so bile vse njihove pritožbe zavrnjene kot neutemeljene. Vsi trije obsojeni so ves čas procesa vztrajali, da je ta politično motiviran in da niso krivi.

Sodišče je za vse tri odločilo, da so krivi kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril pri nakupu oklepnikov. Janši je prisodilo dveletno zaporno kazen in plačilo globe v znesku 37.000 evrov. Krkovič in Črnkovič sta bila obsojena na 22 mesecev zapora in 37.000 evrov denarne kazni.

Obsojenim na voljo le še ustavno sodišče
Po zavrnitvi zahtev za varstvo zakonitosti bodo obsojeni v zadevi Patria pravico verjetno iskali na ustavnem sodišču, saj že od začetka postopka trdijo, da so nekateri dokazi pridobljeni s kršenjem človekovih pravic. Janša se je na ustavno sodišče obrnil že po drugostopenjski sodbi, a so sodniki pritožbo zavrgli.

Ustavno sodišče pritožbo sprejme v obravnavo, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika, ali če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve. V postopku odločanja o ustavni pritožbi lahko posamičen akt odpravi oziroma razveljavi in vrne zadevo pristojnemu sodišču v novo odločanje. Če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, lahko tudi samo odloči o sporni pravici oziroma svoboščini, piše na spletni strani ustavnega sodišča.

Ustavni sodniki sicer ugodijo redkim pritožbam, uspešne pa so največkrat pritožbe zaradi kršitve 22. člena ustave, ki določa enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem in drugimi državnimi organi.

ESČP vsebinskih odločitev slovenskih sodišč ne more spreminjati
Prav tako je Janša v preteklosti že omenjal možnost pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice. To s sodbami ugotavlja kršitve človekovih pravic iz evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih zagrešijo države podpisnice konvencije, piše na spletni strani Sveta Evrope.

ESČP pa ni višje sodišče, ki bi odločalo o pritožbah zoper odločitve najvišjih državnih sodišč, zato ne more spreminjati vsebinskih odločitev slovenskih sodišč. Vendar pa vlagatelj pritožbo vloži proti državi.