Sodbo je spremenilo tako, da se njen tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 6000 evrov z obrestmi zavrne.

Janša je zahtevo za revizijo vložil, potem ko je Višje sodišče v Celju decembra 2018 potrdilo odločitev Okrajnega sodišča v Velenju, da mora novinarki in urednici Radiotelevizije Slovenija Mojci Šetinc Pašek plačati 6000 evrov odškodnine zaradi žaljivega tvita.

Odškodninsko tožbo je Šetinc Paškova vložila 1. julija 2016, z njo pa zahtevala plačilo odškodnine, ker ji je po njenem mnenju Janša povzročil duševne bolečine z zapisom na Twitterju 21. marca 2016, v katerem je njo in novinarko Eugenijo Carl označil za odsluženi prostitutki in med drugim zapisal, da na "neki Facebook strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C. in Mojce P. Š.".

Po mnenju vrhovnega sodišča je povprečen Janšev sledilec na Twitterju razumel, da se je zapis nanašal na delo, ki ga je Šetinc Paškova opravljala na nacionalni radioteleviziji, in ne na njeno zasebno življenje. Zato po mnenju vrhovnega sodišča ni pravilno izhodišče sodišča druge stopnje, da bi lahko sledilci sporno izjavo razumeli dobesedno.

Vrhovno sodišče v 17 strani dolgi sodbi med drugim tudi navaja, da je Šetinc Paškova kot urednica dnevnoinformativnih oddaj na nacionalni radioteleviziji opravljala z vidika pravice javnosti do obveščenosti izjemno pomembno in odgovorno ter zato javni kritiki izpostavljeno delo. To po navedbah sodišča pomeni, da je bila tako kot Janša tudi ona javna oseba, "pri teh pa so meje dovoljene kritike širše kot pri zasebnikih".

"Treba je dati prednost svobodi političnega izražanja"

Kot še izhaja iz sodbe, se je večina članov senata vrhovnega sodišča odločila, da "v tem konfliktu med svobodo političnega izražanja toženca in pravico do časti in dobrega imena tožnice da prednost razsvetljenskemu načelu, da samo svobodna razprava o pomembnih družbenih temah omogoča približevanje resnici". "Tako je prevladalo stališče, da je treba dati prednost svobodi političnega izražanja. Vrhovno sodišče se zato ni opredeljevalo do nepravnih razsežnosti toženčeve izjave," je zapisano v sodbi.

Sodbo je senat vrhovnega sodišča sprejel na seji 6. februarja letos. Po odločitvi vrhovnega sodišča mora Šetinc Paškova v 15 dneh od vročitve sodbe Janši povrniti tudi njegove stroške postopka.

Janšo je odškodninsko tožila tudi Carlova, obe novinarki pa sta ga zaradi tvita tožili tudi kazensko. V kazenskem postopku je celjsko okrožno sodišče Janšo novembra 2018 nepravnomočno obsodilo na tri mesece enotne pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta, sodbo pa je celjsko višje sodišče lani razveljavilo in jo vrnilo v novo sojenje.

Odziv Mojce Šetinc Pašek

"Revizijska sodba senata Vrhovnega sodišča, ki mu je predsedoval Rudi Štravs (ob tem ni nepomembno, da je v senatu sodeloval tudi Jan Zobec), se mi zdi naravnost škandalozna. Z njo je Vrhovno sodišče izenačilo javni pomen oziroma vpliv – in s tem potrebo po višjem "tolerančnem pragu" tudi za žaljive izjave v javni razpravi – predsednika največje parlamentarne stranke, ki je bil v tistem času ne le vodja opozicije, temveč tudi bivši predsednik vlade, in takratne urednice dnevno informativnega programa RTVS, kar je le eden od številnih uredniških položajev v tem zavodu. Ko je bil Janez Janša prvič predsednik vlade, je njegova vlada predlagala, njegova koalicija pa izglasovala zakon o RTVS, ki velja še danes. Zdaj ko je Janša vnovič predsednik vlade, lahko preko svoje nove koalicije vpliva na kadrovsko sestavo organov vodenja in nadzora v RTVS – in to z zadnjimi menjavami v programskem in nadzornem svetu tudi že počne! Ravno tako lahko spremeni veljavni zakon o RTVS in s tem doseže še obsežnejše in hitrejše kadrovske in nato vsebinske spremembe pri poročanju javne RTV. To od njega že "zahtevajo" njegovi pristaši in sledilci na družbenih omrežjih. Nekatere od njih Janša tudi pogosto "retvita" in s tem poudarja svoje strinjanje z njimi, nekatere piše sam.

Kaj torej pomeni sporočilo večine v senatu Vrhovnega sodišča, ki se sicer v bistvu strinja, da je sporni "tvit" žaljiv in da je imel Janša na voljo številna druga, nesporna sredstva za izražanje svojih stališč do poročanja in urednikovanja na RTVS (odgovor oziroma popravek, javna izjava ipd.)? To, da lahko predsednik največje parlamentarne stranke, najmočnejši politik v državi, bivši in sedanji premier, nebrzdano, žaljivo obračunava z vsakim novinarjem in urednikom, ki objavlja vsebine, ki mu niso pogodu. Ker je Twitter po mnenju večine v senatu tak medij, za katerega so pač značilne pikre, robate, tudi žaljive vsebine. Kot da kdo Janšo sili, da objavlja na
Twitterju.

Vrhovno sodišče se pri tem sklicuje na svobodo govora in politične diskusije, ki naj bi še posebej varovala opozicijske politike. Pri tem pa ni niti omenilo tiste oblike svobode govora, ki je v vseh demokratičnih državah še posebej varovana: svoboda medijskega izražanja in spoštovanje avtonomije novinarstva, ki opravlja vlogo najpomembnejšega "psa čuvaja"nad dejanji in obnašanjem politikov, tako tistih, ki so na oblasti, kot tudi tistih, ki so v opoziciji – kajti ti hitro lahko zamenjajo vloge. Namesto tega raje omenja "zastraševalni učinek" za svobodo političnega izražanja, če bi omejili Janševo pravico do žaljenja in zmerjanja novinarjev in urednikov, ki niso na njegovi politični liniji. Očitno pa Vrhovnega sodišča prav nič ne skrbi zelo realen zastraševalni učinek na vse novinarje in urednike, ki si bodo še kdaj upali objaviti ali napisati nekaj, kar ne bo povšeči Janezu Janši.

Posledično pa je s to revizijsko sodbo Vrhovnega sodišča dovoljeno, da lahko vsi politiki žalijo in tudi na ta način izvajajo pritisk na novinarje in urednike, javno in zasebno, kakor jim pač paše.

Ob vsem tem se Vrhovno sodišče sklicuje celo na razsvetljenska načela!? Dvomim, da bi se razsvetljenci, če bi danes živeli, strinjali s takšnim stališčem. To je črn in ne razsvetljen dan za slovensko novinarstvo in slovensko javnost. Ali bo dovoljena takšna orbanizacija Slovenije, bo presojalo Ustavno sodišče, na katerega bomo naslovili ustavno pritožbo glede vsebine te konkretne revizijske sodbe Vrhovnega sodišča."